Kenijski trgovinski sporazumOFF
Kenija je z Evropsko komisijo sklenila trgovinski sporazum, po katerem bo Kenija v Unijo kmetijsko blago izvažala brez carin. Vzhodnoafriška država v Unijo izvozi približno petino vsega svojega izvoza. Na izvoz produktov, kot so strojna oprema in kemikalije, bo Unija carine za Kenijo postopno znižala v 25 letih. Kenija v Unijo uvaža predvsem sadje, zelenjavo, čaj in kavo. O tem, kaj bo Kenija Evropski uniji dala v zameno za dostop do evropskega trga, ni informacij, podobne dogovore pa Evropska unija v skladu s svojo strategijo eksternalizacije meja pogojuje z napredkom na področju preprečevanja migracij proti Evropi.
Pakistanske oblasti so aretirale deset posameznikov v povezavi z nesrečo ladje z migranti v Jonskem morju. Aretirani naj bi pod lažno pretvezo vabili lokalce na čolne in od njih zahtevali okoli štiri tisoč evrov za prevoz v Italijo. Poleg tega je pakistanska vlada za danes razglasila nacionalni dan žalovanja. Na potopljeni ladji je bilo do 800 ljudi iz Pakistana, Sirije, Egipta in Palestine, potrjeno število umrlih na morju je 78, a več kot 500 ljudi še zmeraj niso našli. Več ur pred potopitvijo ladje so potniki za pomoč prosili Grčijo, Italijo in Malto. Helenska obalna straža se je odzvala več ur po klicu na pomoč in rešila 104 ljudi.
Avstralski senat je sprejel zakon o pripoznanju staroselskega glasu. V skladu z zakonom, ki je bil predvolilna obljuba vladajočih laburistov, bodo avstralski državljani v roku šestih mesecev glasovali na referendumu o spremembi ustave. Na referendumu bo večina odločala o pravici manjšine do zastopniškega telesa. Predstavniško telo, ki bo v primeru uspeha referenduma vključeno v avstralsko ustavo, se bo v imenu Aboridžinov in prebivalstva Torresove ožine pogajalo s parlamentom in vlado. Za spremembo ustave jo mora podpreti večina državljanov Avstralije, poleg tega pa mora za spremembo glasovati večina v vsaj štirih od šestih avstralskih zveznih držav. Proti spremembi ustave sta se že zavzeli opozicijski Nacionalna in Liberalna stranka, češ da bi manjšina s spremembo ustave dobila več pravic od večine. Zaradi morilskega britanskega kolonializma in nadaljevanja sistemskega zatiranja po osamosvojitvi Avstralije Aboridžini sestavljajo okrog tri odstotke avstralskega prebivalstva. Četrtina vseh zapornikov v Avstraliji je Aboridžinov.
Švicarski volilci so na referendumih podprli tri zakone. Skoraj osemdeset odstotkov volivcev je podprlo uvedbo 15-odstotnega minimalnega davka na prihodke korporacij. Doslej je bil ta davek v Švici 11-odstoten, tudi po dvigu pa bo imela Švica eno nižjih korporativnih davčnih stopenj na svetu. Gre za uresničitev sporazuma o globalnem minimalnem davku pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Poleg tega so volivci s približno 60 odstotki podprli povečanje državnih sredstev za boj proti podnebnim spremembam. Podjetja, ki vlagajo v podnebne pobude, bo država po zakonu subvencionirala. Na tretjem referendumu so Švicarji podprli podaljšanje nekaterih izrednih ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19.
Po navedbah Združenih narodov je Rusija ponovno blokirala humanitarno pomoč za ljudi na območjih, ki so jih prizadele poplave zaradi porušenega jezu Kahovka. Jez je bil prebit šestega junija, zaradi česar je reka Dnipro poplavila dele regije Herson. New York Times trdi, da je jez namerno zrušila Rusija, ki je nad jezom tudi imela nadzor. Novinar ruskega novičarskega portala Meduza, ki deluje v Latviji, Leonid Ragozin, je za Radio Študent pojasnil, da nobena stran ni imela dobrih razlogov za zrušitev jezu. Po njegovem obstaja možnost, da je jez ponesreči zrušila ukrajinska vojska, ki je z raketami ciljala druge ruske cilje.
Katar in Združeni arabski emirati so po šestih letih znova odprli veleposlaništvi v znak ponovnih diplomatskih odnosov med državama. Emirati so skupaj s Saudovo Arabijo, Egiptom in Bahrajnom leta 2017 bojkotirali in blokirali Katar na podlagi očitkov o zbliževanju z Iranom. Saudova Arabija je leta 2021 zaradi neuspešnosti blokade od nje odstopila, koalicija pod njenim vodstvom pa je postopoma začela z otoplitvijo odnosov s Katarjem.
Nevladna organizacija Amnesty International Slovenija je organizirala peticijo, ki poziva notranjega ministra Boštjana Poklukarja k spremembi 37. člena Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, kar bi transspolnim osebam omogočilo samoopredelitev. Sprememba pravilnika bi omogočila, da osebni dokumenti transspolnih oseb izražajo njihov spol, brez potrebe po diagnozi duševne motnje. Zakaj se je organizacija odločila za peticijo, pojasni Linn Julijan Koletnik iz Amnesty International Slovenija.
Kot v peticiji pravijo pri Amnesty, trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji krši osmi člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki opredeljuje pravico do nedotakljivosti človekove duševne in telesne celovitosti, osebnega dostojanstva, varnosti, zdravja in zasebnosti. Koletnik nam pojasni, ali je na podlagi te konvencije možno sprožiti pravni postopek.
Zveza upokojencev Slovenije je za novo predsednico društva izbrala nekdanjo kriminalistično inšpektorico Zdenko Jan. Jan je za funkcijo predlagala Pokrajinska zveza društev upokojencev Celja, na glasovanju pa je prejela 12 od 24 glasov delegatov. Na mestu predsednika društva bo Jan nadomestila Janeza Sušnika, ki mu je funkcija potekla po štirih zaporednih mandatih.
Svet Slovenske demokratske stranke je s Celjsko županovo listo, ki jo vodi nekdanji župan mesta Bojan Šrot, v Ankaranu sklenil sporazum o sodelovanju. Sporazum predvideva sodelovanje na lokalni in državni ravni, poleg tega bosta stranki sodelovali tudi v pripravah na državnozborske in evropske volitve. Ob sodelovanju bosta imeli stranki v celjskem 33-članskem mestnem svetu 14 sedežev. S podpisom pogodbe Janševa stranka nadaljuje stapljanje z manjšimi desnimi strankami na lokalnem nivoju, kar je storila že v začetku letošnjega leta, ko se je združila z nekdanjo stranko Franca Kanglerja. Kangler je nato tudi postal predsednik mariborskega lokalnega odbora SDS-a. Šrot je bil v Celju župan 24 let, prejšnje leto pa ga je v drugem krogu županskih volitev porazil Matija Kovač, član Levice, ki je kandidiral kot neodvisni kandidat.
Iz Slovenske demokratske stranke je po tridesetih letih izstopila ena njenih ustanovnih članic, Romana Jordan. Stranki očita oddaljitev od socialnih norm k sklicevanju na ideološkost. Janez Janša je izstop nekdanje evropske poslanke na Twitterju komentiral, citiramo: “V stranki ni bilo nobenega konflikta, saj vidne članice v stranki niso več videli, od kar je bila nazadnje evropska poslanka”.
Na Pohorju je potekal “Pohod za ohranitev in zaščito območja Pohorja”, ki se ga je udeležilo okoli sto ljudi. Pohod je organiziralo Planinsko društvo Slovenska Bistrica. Projekt predvideva izgradnjo 56 vetrnih elektrarn in kablovoda, ki bi omogočil priklop elektrarn na transformatorsko postajo.
Foto: Eliasmusuya, Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0)
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj