Maassen OFF

Hongkonške oblasti so prepovedale delovanje Hongkonške nacionalne stranke, ki se zavzema za neodvisnost regije od Kitajske. Stranka je nastala leta 2016, po tako imenovanem Dežnikarskemu gibanju dve leti prej, v katerem je množica protestnikov zahtevala neposredne volitve za tamkajšnjega voditelja. Prepoved delovanja na tem območju je prva po letu 1997, ko so britanske oblasti predale Hong Kong Kitajski. Prepoved se nanaša na zakonsko uredbo iz časa, ko je bil Hong Kong še formalno kolonija, ta pa določa registracijo društev pri policiji in omogoča prepoved delovanja društva v imenu interesa nacionalne varnosti, javnega reda in kršenja svoboščin drugih.

Na maldivskih predsedniških volitvah je presenetljivo slavil opozicijski kandidat Ibrahim Mohamed Solih. Ob skoraj 90-odstotni volilni udeležbi, je Solih prejel 58 odstotkov glasov. Odhajajočega predsednika Abdulo Jamina so sicer bremenile obtožbe korupcije in vpletenost v posle, povezane z zakupom otokov s strani turističnih podjetij. Jamin je izid volitev sprejel in s tem omilil strahove o potencialni novi politični krizi v državi, tako kot februarja, ko je ob protestih v državi razglasil izredno stanje.

Iranske oblasti so za sobotni napad na vojaško parado v Ahvazu, v katerem je umrlo 25 ljudi, obtožile Združene države Amerike in njene zaveznice. Napad je eden hujših v zgodovini Iranske revolucionarne garde, ki je bila vzpostavljena po islamski revoluciji leta 1979 v namen ščitenja vrednot revolucije ter šiitskega vladajočega sistema. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je v svoji izjavi kot odgovorne okrivil, citiramo: “regijske sponzorje terorizma ter njihove ameriške gospodarje”, obrambni minister Amir Hatami pa je v izjavi napovedal maščevanje. Svoje ime z napadom sicer želita povezati dve skupini - etnično arabsko opozicijsko gibanje al-Ahvazija in pa Islamska država.

Nekdanji vodja nemške obveščevalne službe Hans-Georg Maassen bo dobil mesto posebnega svetovalca na notranjem ministrstvu, kjer bo svetoval v mednarodnih zadevah, vključno s politiko migracij. Premestitev na to mesto je potrdil notranji minister in vodja Krščanske socialne unije Horst Seehofer, kanclerka Angela Merkel pa se je medtem javno opravičila za prvi predlog, da se Maassnu dodeli položaj državnega sekretarja.

Spomnimo, da je bil položaj Maassna predmet političnega kupčkanja med CSU in njenimi koalicijskimi partnericami CDU Angele Merkel in Socialnimi demokrati. Nekdanji vodja Zvezne pisarne za zaščito ustavnosti je namreč zanikal, da je v nedavnih protestih v Chemnitzu prišlo do gonje zoper tujce, prav tako pa je bil obtožen posredovanja informacij ksenofobni stranki Alternativa za Nemčijo. Spornost njegovega postopanja je sprožila razpravo med strankami o njegovi premestitvi. Prvotni dogovor strank je bil, da Maassen postane državni sekretar na notranjem ministrstvu. Ker je ta položaj višja in bolje plačana funkcija, so se po ponovnem plazu očitkov stranke dogovorile za sedanji položaj posebnega svetovalca.

Da je zoper vzhodnoevropsko skrajno desnico primerno ukrepati s pravnimi sredstvi, pa je mnenja Evropska komisija. Ta je pred sodiščem EU zoper Poljsko začela postopek za odpravo poljskih pravosodnih reform, ki znižuje upokojitveno starost sodnikov vrhovnega sodišča in s tem približno četrtini vrhovnih sodnikov s prisilno upokojitvijo. Ker je - sledeč Evropski komisiji - to v nasprotju z evropskimi načeli prava, je Komisija že dvakrat poslala opozorilo poljskim organom, sedaj pa je sodišču predlagala zamrznitev reforme, dokler ne bo podana sodba.

Italijanska vlada se je znašla pod kritikami nevladnih organizacij zaradi vloge pri preklicu registracije reševalne ladje Aquarius, ki deluje pod vodstvom humanitarnih društev SOS Mediterranee in Zdravniki brez meja. Misijo reševanja migrantov v Sredozemskem morju je opravljala od leta 2016 dalje. Potem, ko se ji je prejšnji mesec onemogočila plovba pod gibraltarsko zastavo, je Aquarius nazadnje pridobil priznanje Paname, dokler se ni pred nekaj dnevi sprožil postopek za odvzem registracije. Italija je sicer Aquariusu plovbo do svojih pristanišč prepovedala že junija.

Po poročanju časnika Večer je višje sodišče v Mariboru po uradni dolžnosti razveljavilo oprostilno sodbo glede preprodaje marihuane mariborskega okrožnega sodišča, ki ni naložila kazni aktivistoma Sanjinu Jašarju in Tomažu Zagoršku. Predkazenski postopek se je začel leta 2016, ko so policisti v hišni preiskavi enega izmed objektov Kulturnega centra Pekarna našli 44 sadik konoplje, šest gramov konopljine smole in 700 mililitrov kreme s THC.

Ugotovitev odgovornosti za policiste ni bila kaj prida težavna, saj je Jašar na spletnem omrežju Facebook javno objavljal oglas, da potrebuje prostovoljce za pomoč pri oskrbi bolnikov in dobavljanju trave. Z obrazložitvijo, da sta obtoženca delovala v prid zdravja ljudi, je okrožno sodišče oprostilo obtoženca, a je sodeč po višjem sodišču nejasno napisalo, ali sta obtoženca oproščena zaradi obstoja okoliščin, ki izključujejo protipravnost njunega dejanja ali zato, ker jima obtoženo kaznivo dejanje ni bilo dokazano. Sodba višjega sodišča je pritrditev na pritožbo generalne tožilke, ki je opominjala, da sodi marihuana med prepovedane droge, razen z izjemo izdanega dovoljenja s strani ministrstva, ki pa ga obtožena nista imela.

Off sta pripravila vajenec Jure in Tit.