Magyaroff
V Sudanu se je spopad za oblast med generaloma prelevil v oborožene ulične boje med sudansko vojsko in paravojaško milico Sile za hitro posredovanje, znano kot RSF. General vojske Abdel Fatah Al Burhan, ki je od puča oktobra 2021 vladar Sudana, in general RSF Mohamed Hamdan Dagalo, znan kot Hemetti, se ne strinjata glede vključitve RSF v državno vojsko in prehoda k civilni oblasti. Rok za sklenitev sporazuma o civilni tranziciji je potekel minuli teden. Hemetti je dejal, da bo RSF preganjal Al Burhana in mu sodil. Glavnina spopadov poteka v prestolnici Kartum, kjer se vojska in RSF borita za letališče, stavbo državne televizije in predsedniško palačo. Televizija je včeraj prenehala z oddajanjem programa, danes pa znova začela pozivati k podpori državni vojski. Po poročanju sudanskega zdravniškega sindikata je bilo v prvih dneh bojevanja ubitih vsaj 97, ranjenih pa več sto civilistov. Svetovna zdravstvena organizacija poroča o več kot 1100 ranjenih. Po pozivih Združenih narodov so vzpostavili humanitarni koridor, v Sudan pa je z namenom spodbuditve konca spopadov odpotoval tudi predsednik komisije Afriške unije, Musa Faki Mahamat.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je podpisal zakon o pokojninski reformi, ki med drugim dviguje upokojitveno starost z 62 na 64 let. Macron je zakon podpisal potem, ko je njegove ključne dele potrdilo ustavno sodišče. Glasovanja v parlamentu ni bilo zaradi tega, ker je vlada uporabila ustavno izjemo. Ustavni sodniki so zakon spoznali za skladnega z ustavo, a nekaj določb vseeno niso podprli, na primer sklenitve posebne pogodbe za starejše delavce in obveznosti objave števila zaposlenih, starejših od 55 let, za velika podjetja. Zakon poleg zvišanja upokojitvene starosti prinaša daljšo dobo vplačevanja v pokojninsko blagajno in daljšo zahtevano delovno dobo za pridobitev polne pokojnine; ta bo po novem 43 let. Zaradi Macronove pokojninske reforme od začetka leta na ulicah vztrajajo protestniki; med njimi so stavkajoči delavci. Čeprav jim Macronovi zavezniki do zdaj niso prisluhnili, so napovedali nadaljevanje protestov.
Nemčija je končala proizvodnjo energije iz jedrskih virov. Zaprli so še zadnje tri reaktorje v državi. Zaprtje so načrtovali za konec lanskega leta, a so ga zamaknili zaradi zmanjšanja uvoza ruskega plina. Začetki nemškega zapiranja jedrskih elektrarn segajo v leto 2002, pospešek pa je dobilo po nesreči v japonski elektrarni Fukušima. Kritiki zaprtja izpostavljajo predvsem večanje odvisnosti od fosilnih goriv, ki bi nadomestila jedrsko energijo. Lani je Nemčija tako že znova zagnala več termoelektrarn, za katere pa je predvidena popolna ukinitev do leta 2038. Po ocenah mednarodnega inštituta Ember bosta Nemčija in Poljska do leta 2030 največji porabnici premoga za potrebe energije v Evropski uniji in odgovorni za več kot polovico emisij iz energetskega sektorja.
Dan po nemškem zaprtju zadnjih reaktorjev so na Finskem zagnali največji jedrski reaktor v Evropi. Prvotno je bil zagon predviden za leto 2009, a so ga zaradi tehničnih težav večkrat preložili. Proizvodna zmogljivost reaktorja Olkiluoto je 1600 megavatov, pokrival bo okoli štirinajst odstotkov državne potrebe po elektriki. Jedrska energija naj bi tako bila temelj finskega zelenega prehoda.
Poljska, Madžarska in Slovaška so prepovedale uvoz ukrajinskega žita. Prva je ukrep sprejela Slovaška, ki je prepovedala prodajo ukrajinske pšenice kot živila in krme za živali s sklicevanjem na domnevno vsebnost pesticidov. Madžarska in Poljska sta prepoved uvedli zaradi nižanja cen žita na njunih trgih. Ukrajinsko žito bi moralo potovati na zahod celine, a po trditvah predvsem poljskih kmetov ostaja v državi. Poljski kmetijski minister Henryk Kowalczyk je zaradi protestov kmetov tudi odstopil. Blokado ukrajinskega žita je obsodila Evropska komisija, ukrajinsko kmetijsko ministrstvo pa je predlagalo pogovore o novem dvostranskem dogovoru za izvoz žita.
Obrambni minister Marjan Šarec in vršilec dolžnosti generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin sta s španskim podjetjem Air Tractor podpisala pogodbo za nakup štirih manjših gasilskih letal. Namenjena bodo gašenju obsežnih požarov v naravi. Prvi dve letali naj bi v Slovenijo prispeli še pred poletjem. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije bodo letala registrirana kot civilna, upravljala pa jih bo uprava za zaščito in reševanje. Vlada je nakup letal uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov letos januarja, vrednost nakupa štirih letal je prek 23 milijonov evrov. Minister Šarec je napovedal »novo dobo z naravnimi katastrofami.« Z nakupom letal več ne bomo odvisni od pomoči drugih držav v primeru požara. Letala bo pilotiralo dvajset vojaških pilotov, ki bodo takoj po podpisu pogodbe prekvalificirani in začeli šolanje.
Slovenske nevladne organizacije so v javnem pismu Evropsko komisijo in Evropski parlament opozorile na kršitev slovenske in evropske zakonodaje, ki jo po njihovem mnenju predstavlja odločba z dovoljenjem za odstrel 230 rjavih medvedov iz narave. V prihodnjih letih bi tako število rjavih medvedov zmanjšali s približno 1100 na 800 primerkov. Odločbo je prejšnji teden izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor, strokovni predlog pa sta pripravila zavoda za varstvo narave in za gozdove. Odstrel medvedov bo dovoljen na nekaj več kot 120 loviščih, s katerimi upravajo bodisi lovske družine bodisi zavod za gozdove. Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan meni, da je odločba utemeljena, ker preprečuje resno škodo in zagotavlja zdravje in varnost ljudi. Odstrel medvedov naj bi omogočil mirno sobivanje medvedov in ljudi. Zaradi številčnosti medvedov druge rešitve, kot je preselitev drugam v naravo ali v ujetništvo, po mnenju ministrstva niso izvedljive. Odstreljeni bodo predvsem mlajši medvedi, saj so ti največkrat v konfliktu s človekom zaradi umikanja iz gozdov v naselja. Evropska zakonodaja po mnenju društev AniMa, Lajka in Alpe Adria Green za zaščito pravic živali ne dovoljuje odstrela v tem obsegu.
Lendavski župan Janez Magyar je vložil odškodninsko tožbo proti poslanki Gibanja Svoboda Mojci Šetinc Pašek. Toži jo zaradi »okrnitve dobrega imena in časti.« Šetinc Pašek mu je novembra lani, ko je bil poslanec Slovenske demokratske stranke, v parlamentu v okviru postopkovnega predloga vročila vabilo na sejo preiskovalne komisije državnega zbora o sumih nezakonitega financiranja strank, ker Magyar pošte ni prevzemal. Sedanji lendavski župan v tožbi trdi, da mu je poslanka s tem želela škodovati pred drugim krogom lokalnih volitev. Svoj odziv na Magyarjevo tožbo predstavi Šetinc Pašek.
Parlamentarna komisija je Magyarja preiskovala zaradi suma financiranja kampanje za državnozborske volitve z občinskimi sredstvi prek zakupa objav v medijih blizu stranke SDS. Občina Lendava je namreč tedniku Demokracija plačala tri tisoč evrov za sliko Magyara, ki kuha bograč, medtem ko so jo ostali portali objavili zastonj.
OFF je napisal vajenec Tilen, zraven je posedala Pia Zala.
Vir fotografije: Twitter profil Janez Magyar
Prikaži Komentarje
Komentiraj