Mandatar naj bOFF
Po Petu Buttigiegu je tudi Amy Klobuchar odpovedala kandidaturo za nominacijo demokratske stranke za volitve za predsednika Združenih držav Amerike. Senatorka iz Minnesote je skupaj z Buttigiegom in še enim nekdanjim kandidatom Betom O’Rourkom pričakovano podprla kandidaturo nekdanjega podpredsednika ZDA Josepha Bidna. Danes bo v 14 zveznih državah ZDA in na samoupravnem ozemlju Ameriški Samoi potekal tako imenovani super torek, ki ga bosta danes zvečer ob 21-ih v oddaji Leteči pilot pokomentirala Michael Jumic in Denis Adanalić.
Med kandidati in kandidatkami, poleg Bidna, ostajajo še samooklicani demokratsko-socialistični senator iz Vermonta Bernie Sanders, senatorka Elizabeth Warren iz Massachusettsa in kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard. Prvič se bo na glasovnicah znašel tudi nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg, ki v uvodnih štirih državah ni nastopil. Med kandidate se bo razdelilo 1350 delegatskih glasov iz 14 zveznih držav. Za demokratske kandidate bodo najpomembnejši izidi v Kaliforniji, ki ji pripada 415 delegatov in v Teksasu, ki jih ima 228.
Na včerajšnjih tretjih izraelskih parlamentarnih volitvah v enem letu je z 28,7 odstotka glasov slavila stranka Likud dosedanjega premiera Benjamina Netanjahuja. V 120-članskem parlamentu bo zasedla 36 sedežev, tesno na drugem mestu pa ji z 23,3 odstotka glasov sledi Modra in bela stranka nekdanjega vojaškega generala Benija Ganca, ki bo zasedla 32 sedežev. Spomnimo, parlamentarne volitve aprila in septembra so prinesle pat položaj med desnim blokom pod vodstvom Likuda in vsaj nominalno levim blokom pod vodstvom Modre in bele stranke. Netanjahu, ki tokratne rezultate vidi kot zaupnico svoji stranki, bo imel ponovno težko delo pri oblikovanju koalicije, saj lahko skupaj z zavezniki iz desnega bloka zaenkrat računa na 59 sedežev, kar je premalo za absolutno večino.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred drugim branjem predlaganih ustavnih sprememb v parlament poslal nov sveženj, dopolnjen na kar 24 straneh. Med drugim dopolnila predvidevajo zakon kot zvezo med moškim in žensko. V prenovljeni ustavi bo prepovedano podarjati rusko ozemlje ali spodbujanje k temu. Takšno dopolnilo bo med drugim zagotovilo, da bo Rusija obdržala leta 2014 priključeni polotok Krim in Kurilske otoke, zaradi katerih je v sporu z Japonsko. Predlagana prenova ustave je prva od leta 1993, v celoti pa jo podpira spodnji dom ruskega parlamenta.
Francoski sindikati so napovedali nove proteste proti pokojninski reformi, potem ko se je vlada premierja Edouarda Phillipa v soboto odločila, da bo reforme sprejela brez parlamentarne razprave in jih vezala na zaupnico vladi. Pravni instrument, ki premieru omogoča tovrstno sprejetje je 49. člen francoske ustave, ki izhaja iz časa pete republike Charlesa de Gaulla. Tretji odstavek tega člena namreč določa, da lahko predsednik države razpusti parlament v primeru zaustavite vladnega predloga. Predlog pokojninskega zakona sicer predvideva poenotenje 42 pokojninskih shem. Leva in desna opozicija sta pred razpravo na osnutek zakona vložili več kot 40 tisoč amandmajev, hkrati pa še vsaka svojo nezaupnico. Glasovanje o njih je po popoldanski razpravi predvideno danes zvečer.
Grški premier Kiriakos Micotakis si je s predsedniki in predsednicami Evropskega sveta Charlesom Michelom, Evropske komisije Ursulo von der Leyen in Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem ogledal razmere na grško-turški meji, potem ko je Turčija v soboto sporočila, da ne bo več zadrževala migrantov, ki želijo v Evropo. Po besedah turškega predsednika Recepa Tayipa Erdogana naj bi bilo na poti proti Evropi okoli sedemdeset tisoč migrantov. Slednji je tudi zavrnil srečanje z grškim premierom na petkovem izrednem trilateralnem zasedanju v Sofiji, ki ga je predlagal bolgarski premier Bojko Borísov. Borisov se je na včerajšnjem srečanju s turškim predsednikom v Ankari obregnil ob odločitev evropskih odločevalcev, da Turčiji ne zvišajo finančne pomoči za zajezitev migrantskega toka. Erdogan pa je bolgarskemu premieru zagotovil, da Turčija meje z Bolgarijo ne bo odpirala. Na odločitev grške vlade o enomesečnem suspenzu pravice do azila se je odzvala Misija združenih narodov v Grčiji in jo označila za kršitev mednarodnega prava. Glede na odziv na prihod migrantov s strani grške obalne straže in policije pa se zdi, da jim je malo mar za pravo.
Svetovni popotnik in zunanji minister Srbije Ivica Dačić je z uradnega obiska v Sierri Leone sporočil novico, da je pri svojih gostiteljih dosegel umik priznanja Kosova kot neodvisne države. Zahodnoafriška država si je tako po dvanajstih letih premislila in se pridružila bloku držav, ki Kosovo obravnavajo kot južnosrbsko pokrajino. Po Dačićevi računici je sedaj takšnih držav 96, s čimer se je tehtnica v Združenih narodih nagnila na srbsko stran, saj tako 12 let po razglasitvi neodvisnosti več držav ne priznava kot priznava Kosovo.
Novice iz Slovenije
Ljubljanski baron Zoran Janković je na ljubljanskem okrožnem sodišču na današnjem predobravnavnem naroku skupaj s šesterico soobtoženih zanikal krivdo za očitana kazniva dejanja v zadevi Stožice. Specializirano državno tožilstvo za gospodarski kriminal jim očita oškodovanje evropskih sredstev in preslepitev bank pri pridobivanju posojil za gradnjo športno-trgovskega centra Stožice. Poleg Jankovića so se na zatožni klopi znašli še nekdanji direktor Zavoda Tivoli Roman Jakič, Uroš Ogrin in Zlatko Sraka iz propadlega projektnega podjetja Grep, ki je gradilo Stožice, in nekdanji direktor Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice Samo Lozej. Krivdo sta zanikala tudi nekdanji gradbeni nadzornik pri družbi DCC svetovanje in inženiring Borut Skubic ter Milan Črepinšek iz družbe MCM inženiring, ki je izvajala gradbeni nadzor. Tožilstvo sicer preganja še Marka Kolenca iz občinskega oddelka za šport in direktorja projekta gradnje športnega parka Stožice Andreja Lavriča, ki se današnjega naroka nista udeležila, zato se bosta o krivdi izrekla prihodnjič.
Državni zbor je danes opoldne začel razpravo o kandidatu za novega premiera vlade Janezu Janši. Razpravi je pričakovano nasprotovalo devet poslancev Levice. Potrditev kandidature na tajnem glasovanju lahko pričakujemo v zgodnjih večernih urah po predvidenih osmih urah razprave. Podporo so mu poleg lastne stranke obljubili tudi v SMC, Novi Sloveniji in DeSUS-u, ki so minuli teden podpisale koalicijsko pogodbo. Janša lahko pričakuje tudi podporo poslancev narodnih manjšin in Janija Ivanuše, poslanca Slovenske nacionalne stranke. Ob začetku 16. redne seje vlade je Janša takole nagovoril poslance.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
kok zakon off, ej.
kako polnoinformativen!
Komentiraj