MifeprexOFF
Ameriška Zvezna agencija za hrano in zdravila, krajše FDA, je prvič v zgodovini odobrila prodajo tablet za umetno prekinitev nosečnosti. Sporočili so, da bodo v lekarnah, ki bodo za prodajo pridobile certifikat, na voljo zdravilo Mifeprex in generična zdravila z enako sestavo ter učinkom. Mifeprex se v kombinaciji z drugim zdravilom Misoprostolom uporabi za varen splav do desetega tedna nosečnosti. FDA je napovedala spremembe že v decembru 2021, ko so sicer zaradi epidemije covida-19 že odpravili prepovedi pošiljanja zdravila po pošti in izdajanja recepta na daljavo. Splav je že v več zveznih državah postal omejen ali povsem prepovedan po tem, ko je vrhovno sodišče junija lani razveljavilo precedenčni primer Roe proti Wade, s čimer je ukinilo zakonsko zagotovljeno pravico do splava. V teh zveznih državah nakup tablet za prekinitev nosečnosti ne bo mogoč.
Ameriški predstavniški dom tudi po tretjem krogu glasovanja ni uspel izvoliti svojega novega predsednika, saj noben izmed kandidatov ni dobil potrebnih 218 glasov v 435-sedežnem domu. Največ glasov je sicer v vseh treh krogih dobil Hakeem Jeffries, ki je na mestu vodje demokratov v kongresu nadomestil Nancy Pelosi. Ta sicer zaradi republikanske prevlade v domu nikoli ni imel realnih možnosti za zmago. V včerajšnjem tretjem krogu je njegov nasprotnik republikanec Kevin McCarthy, ki je v prvih dveh krogih prejel 203 glasova, izgubil še en glas. McCarthy nima zadostne podpore niti v lastni stranki, proti njemu je v prvih dveh krogih glasovalo 19 republikancev, v tretjem pa 20. Njegovo zmago preprečuje dejstvo, da so republikanci glede kandidata neenotni. Iz njegove stranke namreč kandidirata še kandidata s skrajnejšimi stališči, Andy Biggs in Jim Jordan. McCarthy je sporočil, da kljub neuspehu vztraja pri kandidaturi. Na vmesnih volitvah v predstavniški dom, ki so potekale 8. novembra lani, so sicer za las zmagali republikanci, ki so v domu osvojili 222 sedežev, demokrati pa 213.
Ameriška ambasada na Kubi je ponovno začela z izdajanjem viz in konzularno dejavnostjo. Oboje so v histeriji prekinili leta 2017 med administracijo Donalda Trumpa po pojavu enigmatičnega bolehanja zaposlenih na ambasadi s čudnimi simptomi, kot je šumenje v glavi, ki jih niso znali pripisati nobeni bolezni ali okoljskemu vzroku. Misteriozno bolezen, ki se je izkazala za skupinsko psihozo, so poimenovali havanski sindrom. Pri izdajanju viz bodo prednostno obravnavani ljudje, ki imajo v Združenih državah že svoje družine. Skupno naj bi izdali 20 tisoč viz letno. Trenutno s Kube v Združene države migrira največ ljudi v zadnjih desetletjih. Leta 2021 je bilo kubanskih migrantov v ZDA 39 tisoč, lansko leto že več kot 320 tisoč. To je predstavljalo dodaten pritisk na Bidnovo vlado za ureditev več legalnih načinov za vstop Kubancev v državo in za oživitev dialoga o migracijah s kubanskimi oblastmi.
V Kanadi je za prihodnji dve leti začela veljati prepoved prodaje nepremičnin določenim tujcem. Z ukrepom želijo znižati cene na trgu nepremičnin. Nakup bo prepovedan za tiste, ki niso kanadski državljani ali stalni prebivalci. Izjeme bodo ostali tuji študenti, ki so v državi manj kot pet let, ljudje z začasnimi dovoljenji za delo in prosilci za status begunca. Kanadski minister za stanovanjsko problematiko Ahmed Hussen je izjavil, da hočejo s prepovedjo spremeniti mišljenje kupcev, da so nepremičnine tržno blago, saj naj bi predstavljale predvsem prostor za življenje in bivanje družine. Lansko poletje je povprečna cena stanovanj dosegla 11-kratnik povprečnega letnega neto dohodka kanadskega gospodinjstva, saj je znašala več kot 777 tisoč kanadskih dolarjev, to je več kot 530 tisoč evrov. Najvišje cene so nepremičnine dosegale v Ontariu in Britanski Koumbiji, kjer tujci predstavljajo šest odstotkov vseh lastnikov.
Zaposleni na britanskih železnicah so začeli z novo petdnevno stavko, s katero želijo doseči uskladitev plač z visoko inflacijo. Stavka se je začela 3. in bo potekala do 7. januarja. Z delom je prenehalo vsaj 40 tisoč delavcev, zato nekatere linije v državi sploh ne obratujejo. Minister za promet Mark Harper je izjavil, da je stavka nepotrebna, in je sindikate pozval k nadaljevanju pogajanj s podjetji, ki upravljajo z železniškim omrežjem v Veliki Britaniji. Večino stavkajočih zastopa sindikat RMT, ki verjame, da vlada preprečuje poskuse dogovora glede višine plač. Velika Britanija je sicer že od lani poleti v primežu stavk – trenutno med drugim pristaniški delavci, poštni delavci, odvetniki in medicinsko osebje. Glavni razlog za vse te predstavlja nezadovoljstvo zaposlenih z nizkimi plačami predvsem v luči visokih življenjskih stroškov.
Vladajoča vojaška hunta v Mjanmaru je na 75. obletnico samostojnosti od britanskega imperija napovedala amnestijo in izpustitev več kot sedem tisoč zapornikov. Med oproščenimi ne bo oseb, obsojenih umorov, posilstev, posedovanja orožja in mamil ter korupcije, izpust političnih zapornikov pa naj bi bil še pod vprašajem. Amnestija zapornikov na dan samostojnosti v Mjanmaru poteka skoraj vsako leto. Na proslavi ob dnevu samostojnosti pa so oblasti podelile tudi poseben red za zasluge državi. Prejemnik tega je ultranacionalistični in protimuslimansko usmerjeni budistični menih Wirath. Omenjeni menih že dolgo časa strogo nastopa proti muslimanski manjšini Rohinga, njegovo delovanje naj bi bilo tudi temelj za vojaško operacijo preganjanja manjšine leta 2017. Vojaška hunta je sicer na oblasti v Mjanmru od puča, ki se je zgodil 1. februarja 2021, ko je vojska odstavila vlado Suu Kyi, ki je trenutno v zaporu, obtožena korupcije.
Bolgarsko državno plinsko podjetje Bulgargaz je s turškim podjetjem Botas podpisalo dolgoročni sporazum o uporabi turških plinskih terminalov in omrežja. Z uporabo teh naj bi bil Bolgariji omogočen dostop do alternativ ruskemu plinu. Za rok 13 let bo tako plin, ki ga bo Bolgarija kupovala na mednarodnem tržišču, pripeljan v Bolgarijo po Botasovih terminalih in plinovodih. Več o dogovoru pojasni Goran Radosavljević z Inštituta FEFA v Beogradu.
Bolgarija je bila pred tem močno odvisna od ruskega plina. Rusko podjetje Gazprom je sicer že aprila lani prenehalo z dobavo zemeljskega plina Bolgariji, saj je ta, skladno z evropskimi sankcijami zoper Rusijo, prenehala s plačevanjem v rubljih. Več v današnjem OFFsajdu ob petih.
Danes se začenjajo prvi koraki pri oblikovanju novega Sveta Radiotelevizije Slovenija. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes opravila žreb, s katerim je bilo določeno, kateri člani sveta bodo imenovani za štiriletni in kateri za dveletni mandat. Novi svet zavoda, ki bo nadomestil dozdajšnji programski svet, bo sestavljalo 17 članov. Od tega bo šest članov sveta predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija. Enajst članov sveta zavoda bo predstavnikov javnosti z institucij in organizacij z različnih področij. Imenovali jih bodo na podlagi javnih pozivov, na katere se bodo lahko prijavili kandidati z ustreznih področij.
OFF je pisal Filip, pregledovala je Ajda.
Vir fotografije: Flickr, Robin Marty, all creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj