Navalnijev OFF
Izraelska vojska je vdrla v bolnišnico Nasser v Khan Junisu na jugu Gaze. Pri tem je iz bolnišnice izgnala več tisoč civilistov, ki so se tja zatekli, in onemogočila delo zdravnikom. Vsaj štirje pacienti so umrli zaradi prekinitve zdravljenja. Po vdoru so izraelske sile aretirale več kot 20 ljudi, za katere trdijo, da so pripadniki palestinskega Hamasa. Pred vdorom so bolnišnico dolgotrajno oblegali. Iz mesta Rafa ob egiptovski meji, kamor se je zateklo skoraj milijon in pol razseljenih prebivalcev, Palestinci bežijo na sever v begunsko taborišče Nuseirat in mesto Dir Al Balah, saj izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja ne odstopa od ofenzive proti Rafi.
Indijski vladni urad za davek na dohodek je zamrznil štiri račune opozicijske stranke Indijski nacionalni kongres Rahula Gandhija. Urad zveznega finančnega ministrstva je račune zamrznil, potem ko je stranka za približno en mesec zamudila s plačilom 235 milijonov evrov, ki bi jih morala poravnati uradu. Računovodja stranke Ajay Maken je vložil pritožbo na odločitev urada. Zamudo s plačilom je priznal, vendar je zamrznitev računov označil za nepotrebno, saj je stranka zahtevan znesek na koncu plačala, in zatrdil, da je pravi namen zamrznitve onemogočiti stranko pred volitvami. Volitve v indijski zvezni parlament bodo maja, kongres pa je najmočnejša opozicijska stranka, ki je bila na oblasti večino obdobja po osamosvojitvi. Zamrznitev računov stranke sledi odločitvi vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo sistem volilnih obveznic, preko katerega so posamezniki in podjetja lahko finančno podpirali politične stranke brez omejitev. Ustavno presojo so vložile opozicijske stranke, največja upravičenka do obveznic pa je bila vladajoča stranka Bharatiya Janata Narendre Modija.
Ruski opozicijski politik Aleksej Navalni je umrl v zaporu. Kot so sporočili iz zapora v avtonomnem okrožju Jamalo-Nenec na skrajnem severu Rusije, se je 47-letnik zgrudil med sprehodom na zapornem dvorišču, po trditvah ruskih medijev zaradi krvnega strdka. Navalnega je policija pridržala leta 2021 ob vrnitvi v Rusijo iz Nemčije, kjer je okreval po zastrupitvi. Po obtožbah financiranja ekstremistične organizacije in spodbujanja ekstremistične dejavnosti so ga obsodili na 19 let zapora. Navalni je do svojega zaprtja veljal za vodilnega opozicijskega politika Vladimirju Putinu. Predsedniške volitve bodo v Rusiji marca.
Grški parlament je sprejel zakon o legalizaciji istospolnih zakonskih zvez. Zakon istospolnim parom omogoča tudi posvojitve otrok in priznanje starševskih pravic partnerju biološkega starša. Ne priznava pa jim pravice do nadomestnega materinstva, ki jo heteroseksualci imajo. Grški zakon iz leta 1982, ki je uzakonil civilno poroko, ne omenja spola. Prve istospolne zakonske zveze so v Grčiji sklenili leta 2009, vendar jih je vrhovno sodišče razveljavilo. Novi zakon tako v definiciji zakonske zveze izrecno omenja tudi istospolno zvezo. Legalizaciji istospolnih porok nasprotuje grška pravoslavna cerkev, češ da gre za grožnjo tradicionalni družini in rušenje spolnih vlog. Okrožnico proti legalizaciji so duhovniki med nedeljsko mašo prebrali v vseh pravoslavnih cerkvah v državi, cerkev pa je pred glasovanjem v parlamentu organizirala proteste. Sicer konservativni premier Kiriakos Micotakis se je za zakon zavzel, da bi svojo podobo z desne premaknil nekoliko proti sredini. Za sprejetje zakona se je Micotakis povezal tudi z opozicijsko Sirizo.
Senegalsko ustavno sodišče je predsedniški odlok o odložitvi volitev razglasilo za neustavnega. Istočasno so senegalske oblasti iz zapora izpustile številne opozicijske politike in aktiviste. Predsednik države Macky Sall je volitve, načrtovane za 25. februar, odpovedal v začetku meseca in jih odložil za nedoločen čas. Opozicija je predsednika, ki se za nov mandat ne bo potegoval, obtožila oklepanja oblasti. Predsednik Sall pa svojo odločitev pojasnjuje z omogočanjem parlamentarne preiskave domnevne pristranskosti ustavnih sodnikov pri registraciji kandidatov. Senegalsko ustavno sodišče, ki tudi potrjuje kandidature za volitve, je več deset opozicijskim kandidatom prepovedalo nastop na volitvah. Parlament je po Sallovi odpovedi februarskih volitev izglasoval organizacijo volitev v decembru. Tudi to odločitev je sodišče razglasilo za neustavno in parlamentu naložilo, naj volitve organizira čimprej. Odločitev sodišča sledi večtedenskim protestom v afriški državi, v katerih je policija ubila tri protestnike in aretirala več predstavnikov opozicije. Izpust večine zaprtih je predsednik ukazal malo pred odločitvijo ustavnega sodišča.
Vlada je sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Uredba, ki jo je vlada sprejela namesto splošnega dogovora z zavodom za zdravstveno zavarovanje in drugimi deležniki, uvaja več hitrih posegov v sistem. Med drugim določa vzpostavitev seznama najdlje nedopustno čakajočih na podlagi razmerja med dejanskim številom dni čakanja na oskrbo in najdaljšo dopustno čakalno dobo glede na stopnjo nujnosti. Pacienti z vrha seznama, torej tisti z višjim faktorjem čakanja, bodo imeli prednost pri zapolnjevanju tistih terminov, ki jih prvotno naročeni pacienti odpovejo. Sistem bo veljal za napotnice, ki nimajo oznake »nujno«. Doslej so v ambulantah na preglede klicali prvega naslednjega pacienta s čakalne liste, kar ni bil nujno tisti, ki je čakal najdlje. Uredba skuša spodbujati tudi več oziroma hitrejše prve specialistične preglede. Konec januarja je na prvi pregled čakalo več kot 200 tisoč pacientov. Izvajalcem specialistično-ambulantne dejavnosti uredba tako določa minimalno število prvih pregledov. Če bodo število pregledov, ki jim ga je določilo ministrstvo, izvajalci dosegli, bodo prejeli za tretjino višje plačilo. Če pa kvote ne bodo izpolnili, bodo za opravljene storitve prejeli deset odstotkov manj denarja. Specializantom družinske medicine v zadnjem letniku uredba omogoča samostojno delo v lastni ambulanti po enakih standardih kot specialistom. Predvideva tudi vzpostavitev satelitskih urgentih centrov za akutno bolne. Martina Vuk, predstavnica zavarovancev v skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje in svetovalka pri konfederaciji sindikatov javnega sektorja, opozarja na po njenem nedopustno ravnanje vlade, ki je zavod z uredbo zaobšla.
Državni zbor odloča o noveli Zakona o varstvu okolja, ki izenačuje standarde izpustov za sežigalnice in sosežigalnice. Koalicijski poslanci so napovedali podporo amandmaju, ki so ga vložili v društvih Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec. Amandma dodaja namen zaščite zdravja ljudi v člen, po katerem bo morala vlada mejne vrednosti izpustov sosežigalnic določiti tako strogo, kot jih določajo zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah za sežigalnice. Državni zbor se bo danes seznanil tudi z odstopom pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan. Premier Robert Golob predloga za novega začasnega ministra državnemu zboru še ni poslal, tako da Švarc Pipan do nadaljnjega opravlja tekoče posle ministrstva. Po dogovoru s socialdemokrati bi moral začasno vodenje ministrstva prevzeti sam Golob.
Ministrstvo za delo je sporočilo, da bo z začetkom marca dvignilo subvencijo za študentsko prehrano na štiri evre in dva centa. S tem se bo vrednost subvencije zvišala za 16 centov oziroma za 4,2 odstotka. To je skladno z decembrsko medletno inflacijo in dvigom minimalne študentske urne postavke ter minimalnim dvigom minimalne plače. Ministrstvo pod vodstvom Luke Mesca je februarja lani sicer najavilo dvig subvencije na štiri evre in pol, a mu tega vse do danes niso dovolili na finančnem ministrstvu.
OFF je pripravil vajenec Petar, mentoriral je Matej.
Vir fotografije: Mitya Aleshkovsky, Flickr, Creative Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj