Nazaj v poslanske klopi OFF

Britanska kraljica Elizabeta II. je odobrila začasno prekinitev dela britanskega parlamenta, za katero je zaprosil premier Boris Johnson. Prekinitev se bo predvidoma začela med 9. in 12. septembrom in bo trajala do 14. oktobra. Med suspendiranjem dela v parlamentu ni razprav in glasovanja, prav tako pa se običajno umaknejo iz procedure vsi predlogi zakonov, ki v prejšnjem zasedanju parlamenta niso bili sprejeti. Johnson bo s to potezo onemogočil opoziciji glasovanje o brexitu brez dogovora. Nasprotniki brexita so razjarjeni in že več kot milijon ljudi je danes podpisalo peticijo proti suspendiranju dela parlamenta. Po naznanitvi kraljičine odločitve je odstopila predsednica škotske veje Torijcev Ruth Davidson, prav tako je s položaja poslanca v zgornjem domu parlamenta odstopil George Young. 

Novo italijansko vlado bosta sestavljali stranki Gibanje petih zvezd in Demokratska stranka. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je namreč dosedanjemu premierju Giuseppeju Conteju podelil mandat za sestavo vlade. Stranki sta dan pred odločitvijo italijanskega predsednika dosegli dogovor o oblikovanju vlade, ki jo bo vodil Conte. Slednji je sicer pred dobrim tednom dni odstopil s položaja zaradi nezaupnice, ki jo je proti njem vložil notranji minister in vodja desne Lige Matteo Salvini, nato pa je predsednik Mattarella začel pogovore o rešitvi politične krize. Do sodelovanja med Demokratsko stranko, ki jo vodi nekdanji premier Matteo Renzi, in Gibanjem petih zvezd, ki mu predseduje Luigi Di Maio, so sicer skeptični številni člani obeh strank.

Južnokorejsko vrhovno sodišče je odredilo ponovitev sojenj nekdanji predsednici Pak Gun-he in dediču koncerna Samsung Li Džej-jongu. Gun-he je bila aprila lani na prvostopenjskem sodišču zaradi zlorabe položaja in korupcije obsojena na 24 let zapora, na drugostopenjskem pa na 25 let. Vrhovno sodišče je v današnji sodbi odločilo, da bi moralo sodišče za obtožbe o podkupovanju objaviti ločeni sodbi, zato je odredilo ponovitev sojenja. V primeru, da bi se Pak za obtožbe o podkupovanju sodilo v ločeni sodbi, bi namreč sodišče določilo višje kazni kot v primeru skupne sodbe za vse obtožnice. Prav tako je vrhovno sodišče razveljavilo pogojno kazen za soobtoženega Li Džej-jonga. Slednji je bil zaradi korupcije leta 2017 obsojen na pet let zapora, leto kasneje pa je prizivno sodišče razveljavilo večji del sodbe in mu prisodilo pogojno kazen. Nekdanja predsednica Pak in njena tesna prijateljica Čoj Sun-sil naj bi samo od podjetja Samsung prejeli podkupnine v vrednosti slabih 6 milijonov evrov. 

Nemški vladni kabinet je sprejel osnutek zakona, ki predvideva do 40 milijard evrov pomoči zveznim državam za pripravo na postopno opustitev premoga. 26 milijard evrov bo namenjenih infrastrukturnim ukrepom v zveznih državah Severno Porenje-Vestfalija, Brandenburg, Saška in Saška-Anhalt. Predvidoma leta 2038 naj bi v Nemčiji ugasnila zadnja termoelektrarna na premog. Osnutek zakona morata potrditi še nemški Bundestag in Bundesrat. Kritiki opozarjajo, da osnutek zakona predvideva le strukturno pomoč zveznim državam, zakona, ki bi predvidel zaprtja termoelektrarn, pa še ni na obzorju. Če je finančna pomoč odobrena, preden je sprejet zakon o zaprtju termoelektrarn, lahko vlada na ta način izgubi možnost izvajanja pritiska na zvezne države, da sprejmejo predvidene reforme. 

Štiri dni pred začetkom novega šolskega leta so na klopi prvič po počitnicah ponovno sedli tudi poslanci Državnega zbora. Še preden pa bi koalicijski partnerji lahko dodobra poklepetali o počitnicah na hrvaški obali in odprli razpravo o tem, ali se ne splača morda naslednje leto vseeno v Grčijo, saj je tam ipak ceneje, je v njihovih vrstah že zasmrdelo po korupciji in lotiti so se morali trdega dela. Predsednica nadzornega sveta Uradnega lista Irena Prijović je namreč podala prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije, slednja pa je na podlagi te prijave začela postopek zoper generalnega sekretarja stranke LMŠ Braneta Kralja. 

Prijović je Kralja prijavila pristojnim institucijam, med drugim tudi Slovenskemu državnemu holdingu, ki je 100-odstotni delničar Uradnega lista. Kralj naj bi jo poklical prejšnji teden in ji naročil, da, citiramo: “država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista, in zahteval poročanje o kadrovskem postopku njemu mimo in pred kakršno koli komunikacijo s SDH”. Konec citata. Kralj se je na obtožbe odzval in potrdil, da je res poklical predsednico nadzornega sveta Prijović, ampak zgolj z namenom, da bi ji povedal, da je Šoltes dober kandidat za direktorja Uradnega lista. 

Vlade obtožbe niso ustavile trdega dela na drugih področjih. Med drugim so na današnji seji sprejeli odločitev o repatriaciji oseb slovenskega porekla iz Venezuele. Trenutno je ljudi, ki se želijo vrniti v Slovenijo, 47. V procesu repatriacije sodeluje 7 ministrstev, oblikovana pa je tudi delovna skupina. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik je povedal, da je že več slovenskih podjetij izrazilo pripravljenost sprejeti kvalificirane ljudi iz te skupine. Izkušenj z repatriacijo je v Sloveniji izredno malo - do sedaj je bila skladno z zakonom o odnosu Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja repatriirana le ena družina iz Sirije, in sicer leta 2013. Zakon predvideva, da lahko država poskrbi za priselitev Slovencev, ki živijo v državah, ki jih pesti huda gospodarska in politična kriza. Za rojake, ki se znajdejo v takšnih državah in si zaželijo boljšega življenja, je vendarle treba poskrbeti najprej. 

Minister za zdravje Aleš Šabeder je na seji parlamenta zavrnil predlog Levice, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno, saj bi takšno dejanje povzročilo preveliko vrzel. Kljub temu da je prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno predviden v koalicijski pogodbi, koalicijski partnerji zaenkrat tak ukrep zavračajo, češ da je prenagljen. Izjave Levice, da bo v primeru nesprejetja predloga glasovala proti proračunu, so koalicijski partnerji označili za izsiljevanje.