OFF Carigradu

Študente, ki so protestirali v Carigradu, je sinoči policija razgnala z gumijastimi naboji in solzivcem. V protestih, ki potekajo od četrtega januarja, ko so se študentje univerze Bogazici uprli imenovanju novega rektorja in zahtevali njegov takojšen odstop, je bilo aretiranih 159 protestnikov. Novega rektorja Meliha Buluja je na položaj imenoval turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, kar je po mnenju protestnikov v nasprotju z volilnimi običaji na univerzi. Bulu je sicer član Erdoğanove stranke Pravičnost in razvoj. Protestniki opozarjajo, da gre pri imenovanju za vtikanje politike v avtonomijo univerze. Bogazici je ena izmed najprestižnejših turških univerz. Policija je protestnike razgnala, pri čemer se je sklicevala na vladne ukrepe glede preprečevanja novih okužb, vendar je ob zborih stranke Pravičnost in razvoj ravnala povsem drugače.

Kljub novemu predsedniku v Beli hiši in včerajšnjim novim izvršnim ukazom na področju migracij se zdi, kot da bi bila Agencija za migracije in carino, krajše ICE, še pod prejšnjo administracijo. Koalicija skupin, ki se zavzemajo za pravice migrantov, je posredovala zapriseženo pisno izjavo migrantov, ki naj bi jih agenti ICE mučili, da bi podpisali lastno deportacijo. ICE kljub izvršnemu ukazu predsednika Joeja Bidna o zamrznitvi izgonov za sto dni te še naprej izvaja. Del tega izvršnega ukaza je zvezno sodišče v Teksasu zaradi sodnega postopka res razveljavilo, vendar se ni izreklo proti navodilom ministrstva za nacionalno varstvo glede deportacij. Ta določajo, da lahko pristojni deportirajo zgolj osebe, ki so osumljene terorizma ali obsojene zločinov, ki predstavljajo nevarnost za javnost, ter tiste, ki so prišle v državo po prvem novembru lani. Pri večini izgonov agenti ICE teh določb ne upoštevajo.

Tudi južna soseda ZDA ima težave s svojimi organi pregona. V zadnjem mesecu dni so mehiške oblasti aretirale več uslužbencev zvezne policije, ki jih sumijo sodelovanja pri umorih devetnajstih migrantov iz Srednje Amerike. Ti in številni drugi so se zaradi obetajočih se sprememb v ameriški migracijski politiki odpravili na pot proti ZDA. Na poti iz srednjeameriških držav preko Gvatemale in Mehike migranti potujejo v karavanah, ki jih vodijo člani mehiških kartelov. Ti imajo na plačilni listi tudi množico policijskih in drugih uslužbencev mehiških oblasti, zaradi česar tovrstni poboji in izživljanja nad migranti niso redek pojav, večinoma pa ostanejo neraziskani.

Francosko upravno sodišče v Parizu je presodilo, da je Francija kot država kriva neizpolnjevanja zavez za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Tožbo so vložile štiri nevladne organizacije, med njimi Oxfam France in Greenpeace France. V tožbi so Francijo obdolžile, da zamuja z uredbami na področju podnebnih sprememb. Precej ironično je, da Francija najverjetneje ne bo dosegla ciljev, ki si jih je zastavila ob podpisu pariškega sporazuma leta 2015. Sodišče je oblastem naložilo simbolično kazen enega evra ter določilo dvomesečno obdobje, v katerem bo odločilo, katere ukrepe bo država morala sprejeti, da se stanje ne bi še poslabšalo.

Znanstvena ekipa z newyorške fakultete Icahn School of Medicine poroča, da se posameznice in posamezniki, ki so predhodno preboleli covid-19, zelo dobro odzovejo že na prvo dozo cepiva na osnovi mRNK, kakršni sta denimo cepivi proti covidu-19 ameriških podjetij Pfizer in Moderna. Količina protiteles v krvni plazmi po prvem odmerku je bila pri teh cepljenih osebah enaka ali celo večja v primerjavi s prejemniki obeh predvidenih odmerkov, ki bolezni niso preboleli. Za vzpostavitev spremenjenega režima cepljenja z enim odmerkom za tiste, ki imajo zadosti predhodno nastalih protiteles, bi bilo treba organizirati sočasno merjenje prisotnosti in količine protiteles pri vseh cepljenih. Vseeno pa mora preliminarne rezultate podpreti še večja in dlje časa trajajoča klinična raziskava. 

Državni zbor je potrdil osmi protikoronski zakon. Ta prinaša 320 milijonov evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije covida-19. Subvencioniranje čakanja na delo bo veljalo do konca aprila, kasneje ga bo vlada lahko podaljšala še dvakrat za mesec dni. Eden izmed ukrepov se nanaša na delodajalce, katerih prihodki bodo zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov. Ukrepi tokratnega protikoronskega paketa vključujejo tudi dijake, ki bodo prejeli 50 evrov dodatka, in študente v tujini, ki bodo dobili 150 evrov. Na težave, ki se pojavljajo že od prvega protikoronskega svežnja, opozarja tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Predsednica sindikatov Lidija Jerkič pravi, da nedorečenost zakonov terja nenehne popravke in posega v celotni pravni red.

Izjava

V Zvezi svobodnih sindikatov opozarjajo tudi na novi način prenehanja delovnega razmerja starejšim delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. Za to so vložili pobudo za presojo ustavnosti na ustavno sodišče. Jerkič se čudi nad nesorazmernostjo ukrepov novega protikoronskega svežnja, pozdravlja pa januarski dvig minimalne plače.

Izjava

Stranke Koalicije ustavnega loka so vložile interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec. Očitke ministrici so strnili v 20 točk. Očitajo ji nestrokovne in škodljive politike na področju organizacije vzgoje in izobraževanja v času epidemije, ki naj bi povzročile najdaljše zaprtje šol in vrtcev v Evropi. O pričakovanjih ob interpelaciji Matej Tašner Vatovec, poslanec stranke Levica.

Izjava

 

OFF sta pripravila vajenca Dominik in Sara, mentoriral Dugi. Znanstveno novico je prispeval Luka.