OFF čez morja

Aktualno-politična novica
3. 9. 2021 - 15.00
 / OFF

O oblikovanju evropske kolonialne vojske
 / 31. 8. 2021

Gani se vrača. Ne, ne bivši afganistanski predsednik Ašraf Gani, pač pa Abdul Gani Baradar. »Mula«, kot ga kličejo soborci, naj bi bil namreč tik pred imenovanjem za vodjo nove talibske vlade Islamskega emirata Afganistan. Gre za pričakovano potezo novih oblasti, saj je Baradar, odkar je bil pred tremi leti na željo ameriške vlade izpuščen iz pakistanskega zapora, deloval kot vodja talibov, katerih soustanovitelj je bil leta 1994. Pred novo vlado je veliko dela; po hitrem postopku se bo morala spopasti z naraščajočo humanitarno, begunsko in finančno krizo, poleg tega severno od Kabula še vedno divjajo boji za dolino Pandžšir, močno prisotna pa ostaja tudi notranja varnostna grožnja v obliki afganistanske veje Islamske države.

Simpatizer Islamske države in vodilni balkanski rekruter borcev za nesojeni kalifat Bilal Bosnić je zjutraj zapustil zapor v Sarajevu. Tam je preživel zadnjih sedem let, potem ko je bil kot vodja salafistiov v Bosni in Hercegovini obsojen zaradi novačenja borcev za skrajne sunitske skupine v vojni v Siriji. Bosna in Hercegovina je doslej izvedla repatriacijo 25 svojih državljanov iz taborišč za nekdanje pripadnike Islamske države in njihove družine, ocenjujejo pa, da bi jih lahko bilo tam še okoli sto. Da je vojna v Siriji še vedno aktivna, je sinoči spomnilo izraelsko letalstvo, ki je po poročanju sirske vojske iz libanonskega zračnega prostora izvedlo še drugi napad v bližini Damaska v dveh tednih. Glede na pretekle nočne letalske ekskurzije Izraela je bil tarča napada bržkone spet libanonski Hezbolah, ki v Siriji podpira vladno vojsko.

Če bi Škotska razglasila neodvisnost, bi se lahko tudi britanska, morda bolje rečeno, angleška vojska znašla v ofsajdu. Pomorska baza mornarice njenega visočanstva Clyde se namreč nahaja zahodni obali Škotske in je dom štirim jedrskim podmornicam, ki so tudi oborožene z jedrskimi konicami. Napovedi o novem referendumu o neodvisnosti, potem ko je zadnji leta 2014 neuspel, je očitno sprožilo tudi kolesje obrambnega ministrstva v Londonu, saj naj bi po poročanju Financial Timesa razmišljali o oblikovanju »jedrskega Gibraltarja«, torej vojaške eksklave na obalah Škotske, s čimer bi se izognili premeščanju občutljivega tovora južneje. Škotska nacionalna stranka, ki jo vodi premierka Nicola Sturgeon, in škotski Zeleni, ki skupaj tvorijo aktualno vlado v Edinburgu, so to idejo zdaj tudi javno zavrnili, tako da bo moral imperij svoje jedrske zmogljivosti preseliti na katero drugo čezmorsko ozemlje.

Uspeh, pa tudi že sam sklic novega referenduma še zdaleč nista zagotovljena, škotska vlada pa upe polaga v nezadovoljstvo tamkajšnjega prebivalstva nad brexitom in dogodki, ki so sledili. Škoti namreč niso večinsko podprli izstopa iz Evropske unije tako kot Angleži.

Onkraj irskega morja, kjer zakonodaja Evropske unije še velja, je irska komisija za varovanje podatkov Whatsappu in s tem Facebooku naložila kazen v višini 225 milijonov evrov. Priljubljena aplikacija za komuniciranje, ki si jo od leta 2014 lasti ameriški gigant, naj ne bi spoštovala določb iz evropske Splošne uredbe o varstvu podatkov, bolje poznane pod kratico GDPR, kar v podjetju sicer zanikajo in napovedujejo pritožbo. Irska je zaradi nizkih davkov in ohlapne zakonodaje na področju registracij podjetij postala oaza za tuja tehnološka podjetja, ki delujejo v Evropski uniji. S tem je teža odločanja in kaznovanja padla na pleča tamkajšnjih regulatorjev, ki so bili do današnje odločitve pogosto tarča kritik evropskih kolegov. Ti so jih namreč obtoževali prevelike popustljivosti in počasnosti pri obravnavanju kršitev GDPR-ja. Whatsapp je lani presegel mejo dveh milijard globalnih uporabnikov.

Ostajamo pri otoških temah. Japonski premier Jošihide Suga je že po enem letu vodenja tamkajšnje vlade napovedal odstop. Letos so na Japonskem napovedane parlamentarne volitve, na katerih je mogoče kljub rekordno nizki podpori vladi pričakovati vnovično, pa četudi manj prepričljivo zmago Liberalno-demokratske stranke, ki skoraj neprekinjeno imenuje premierje že od leta 1955. Suga je odločitev sprejel v času, ko se država spopada z najhujšim valom okužb doslej, kar je v sporočilu javnosti tudi označil kot največji izziv svojega mandata.

Senat potrdil starega bančnega mačka za predsednika italijanske vlade
 / 18. 2. 2021

Na Apeninskem polotoku, kjer prav tako beležijo ponoven porast okužb, je premier Mario Draghi prvič odkrito podprl idejo o obveznem cepljenju za vse prebivalce. Vlada, ki je polno cepljenost uvedla že kot pogoj za delo zdravstvenega in šolskega osebja, želi še pred koncem leta doseči 80-odstotno precepljenost, a se pri tem spopada s skepso ljudi. Na vprašanje novinarjev, ali bi lahko ta problem rešili z uvedbo obveznega cepljenja, je Draghi odgovoril zgolj: »Si!«

Po poročanju Dela je bila vloga Nacionalne tiskovne agencije za vpis v razvid medijev zavrnjena zaradi nepopolne prijave. NTA, katere odgovorni urednik je Urban Purgar, član tako imenovanih rumenih jopičev, se lahko na odločitev pritoži na upravnem sodišču, a usoda še pred kratkim perspektivnega neonacističnega medija je že tako pod vprašajem, odkar je Purgar na Twitterju dobil zaušnico premierja Janeza Janše, sodeč po naknadnih objavah »Urbe«, pa je temu sledila tudi kopica težav v zasebnem življenju.

Izdajatelj NTA je sicer Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, med njegovimi ustanovitelji pa se, kot je nedavno razkril novinar Erik Valenčič, pojavi ime Žige Bauerja iz Domžal, sicer prijatelja državnega sekretarja za državno varnost Žana Mahniča. Obravnava povezav med neonacisti in Slovensko demokratsko stranko na nedavni seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je ravno Bauerja spodbudila, da je Valenčiča osebno poklical. Vsebino 96-sekundnega pogovora opiše Valenčič.

Izjava

Valenčič je dogodek prijavil tudi policiji.

Izjava

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.