OFF demokracij v vsem svojem sijaju

Volodimir Zelenski je prisegel kot novi ukrajinski predsednik in kot prvo dejanje v novi vlogi razpustil parlament, da bi razpisal predčasne volitve. Odločitev gre razumeti v luči dejstva, da politični novinec Zelenski v parlamentu nima lastne stranke ali večinske podpore, v tem trenutku pa ima veliko podporo javnosti. Zakonitost razpustitve parlamenta je sicer pod vprašajem. Vladajoča koalicija je namreč pred nekaj dnevi razpadla, kar jim po ustavi daje možnost, da v tridesetih dneh sestavijo novo, predsednik države pa je v tem času naj ne bi smel razpustiti. Druga potencialna težava Zelenskega je, da predsednik države po ustavi predčasnih volitev ne sme razpisati manj kot šest mesecev pred napovedanimi rednimi volitvami. Te so sicer napovedane za oktobra letos.

V prisegi je sicer Zelenski kot največjo prioriteto v prihajajočem petletnem mandatu navedel prekinitev spopadov na vzhodu Ukrajine, poslance pa pozval, naj do predčasnih volitev sprejmejo zakon, ki bi jim odvzel imuniteto pred kazenskim pregonom. Zelenski je prav tako pozval k razrešitvi nekaterih najvišjih ukrajinskih uradnikov, med drugim generalnega tožilca Jurija Lucenka ter obrambnega ministra Stepana Poltoraka, ki je svoj odstop medtem tudi že podal.

Ameriški gigant Google je sporočil, da prekinja sodelovanje s kitajskim podjetjem Huawei, po katerem bo na Huawejevih pametnih telefonih onemogočeno posodabljanje operacijskega sistema Android, novi modeli pa ne bodo imeli dostopa do nekaterih Googlovih aplikacij. Odločitev sledi po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump podpisal izvršni ukaz o prepovedi poslovanja s telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost. Huawei se je na črnem seznamu znašel po obtožbah, da sodeluje s kitajskimi oblastmi in obveščevalnim službam omogoča vohunjenje. Huawei ima eno od ključnih vlog pri gradnju omrežja 5G, a se zanaša tudi na tuje proizvajalce, vključno z ZDA. Odločitev bo najverjetneje negativno vplivala na poslovanje Huaweija, kljub temu da so po besedah direktorja Rena Žengfeja nanjo zaradi dlje časa trajajočih ameriških pritiskov že bili pripravljeni.

Na avstralskih parlamentarnih volitvah je v nasprotju z javnomnenjskimi anketami slavila vladna koalicija pod vodstvom liberalne stranke - imenu navkljub sicer konservativne politične opcije. Liberalci so sicer prejeli manj glasov kot opozicijski laburisti, a je nad pričakovanji nastopila njihova podružnica v zvezni državi Queensland. Opoziciji ni pomagal niti tako imenovani preferencialni sistem volitev, po katerem Avstralci kandidate razvrščajo. V postopku štetja glasov se nato izločijo kandidati, ki so prejeli najmanj prvih preferenc, njihov glas pa se prišteje kandidatu, ki ga je volivec rangiral za njim. To se ponavlja, dokler ne pridejo do stranke ali koalicije, ki doseže 50 odstotkov vseh glasov.

Vladna koalicija si je tako zagotovila 77 od 150 sedežev v predstavniškem domu, laburisti pa 68. Vodja opozicijskih laburistov Bill Shorten je v odziv na rezultate volitev odstopil s položaja. V Avstraliji se sicer od leta 2007 ni zgodilo, da bi predsednik vlade dokončal štiriletni mandat. Tudi trenutni premier Scott Morrison se je na položaj povzpel lani avgusta po uporu znotraj liberalne stranke, po katerem je odstopil dotedanji premier Malcolm Turnbull - ki je položaj prav tako zasedel po odstopu Tonyja Abbota. In tako dalje ...

Svoj demokratični sistem so na preizkus postavili tudi v Švici, kjer državljani v političnem odločanju večkrat letno sodelujejo z glasovanjem na referendumih. Na tokratnem zavezujočem referendumu so volivci s 63,7 odstotka podpore podprli predlog o strožjem nadzoru nad orožjem. Ta bo v skladu s spremembami, ki jih je Evropska unija sprejela pred dvema letoma, in zaostruje zakonodajo na področju nakupa polavtomatskih pušk, s tem pa se Švica izogiba sporu z Brusljem in grožnji o morebitnem izstopu iz schengenskega območja. Po dosedanji ureditvi Švica, ki ima na področju orožja še vedno eno najbolj ohlapnih zakonodaj, dovoljuje nošnjo polavtomatskega orožja, v Švici pa naj bi vsak četrti državljan imel v lasti kos orožja. Orožje je prav tako pomemben del švicarske tradicije in dediščine, zaradi česar so se zganili podporniki pravic do orožja. Švicarske oblasti so tudi zato izpogajale določene izjeme za veterane in člane strelskih klubov pri uvedbi zakonodaje. Na referendumu so sicer švicarski volivci odločali še o predlogu reforme o financiranju pokojnin in ga prav tako z dvotretjinsko večino podprli.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je s predsednikom države Alexandrom van der Bellnom dosegel dogovor o razpisu predčasnih volitev zaradi tako imenovane afere Ibiza, ki je v državi povzročila množične proteste. V središču afere je predsednik stranke skrajno desnih svobodnjakov in avstrijski podkancler Heinz-Christian Strache, ki je na posnetkih, ki so jih razkrili mediji, domnevni ruski vlagateljici v zameno za politično podporo ponujal poslovno sodelovanje. Strache je s svojih položajev medtem že odstopil, vodenje stranke pa je prevzel dosedanji avstrijski minister za infrastrukturo in poraženec na prejšnjih predsedniških volitvah Norbert Hofer. O prihodnosti stranke in avstrijskem rasističnem sentimentu razmišlja Bernhard Weidinger, raziskovalec javnega Dokumentacijskega centra avstrijskega upora.

Izjava

Več o politični situaciji v Avstriji v današnjem OFFsajdu ob 17. uri.

Švedska tožilka Eva-Marie Persson, ki vodi preiskavo proti Julianu Assangeu v zvezi z njegovim domnevnim posilstvom, je vložila zahtevo za njegovo prijetje. Ustanovitelj Wikileaksa se, potem ko mu je ekvadorsko veleposlaništvo odreklo gostoljubje, trenutno nahaja v zaporu v Veliki Britaniji, preiskavo o posilstvu pa so na Švedskem ponovno odprli prejšnji teden. Poleg Švedske, Assangeovo izročitev sicer zahtevajo tudi Združene države Amerike zaradi razkritja tajnih dokumentov.

Italijansko sodišče na Siciliji je odredilo, da se vseh 65 migrantov, ki jih je v Sredozemlju rešila nemška ladja za pomoč migrantom Sea Watch 3, lahko izkrca v Italiji. Ladjo so zaradi pomoči migrantom pri nezakonitem prehodu meje nato zasegli in ob tem ovadili kapitana in posadko ladje. Ladja je bila pred tem več dni v bližini otoka Lampedusa, italijanske oblasti pa so se prvotno strinjale, da se z ladje izkrca 18 migrantov, oziroma družine z otroci. Kasneje je ob vztrajanju kapitana ladje, da bo zaradi slabih razmer na krovu v pristanišču pristal tudi brez dovoljenja oblasti, sodišče sprejelo odločitev, da za ladjo odpre pristanišče, a sankcionira člane posadke.