Off dveh izgonov
Zunanje ministrstvo Burkina Fasa je od Francije zahtevalo, naj njena vojska zapusti državo. Štiristo francoskih specialcev ima na voljo en mesec za odhod iz zahodnoafriške države. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da čaka na pojasnila vojaškega predsednika Ibrahima Traoreja. Ta je z državnim udarom oblast prevzel pred skoraj štirimi meseci, ko je odstranil drugega vojaškega voditelja. Zahteva po umiku francoskih sil končuje sporazum med državama iz leta 2018, po katerem so Francozi Burkina Fasu pomagali pri borbi z islamističnimi milicami. Če bodo francoski vojaki zapustili državo, se bodo pridružili približno 2000 francoskim vojakom v sosednjem Nigru. Tja je februarja lani že odšel del francoskih vojakov, ki so se umaknili iz Malija, ki meji na Niger in Burkina Faso. Od Francije je umik zahteval vojaški predsednik Malija Assimi Goïta, ki je oblast prevzel maja 2021. Francija skupaj z Združenim kraljestvom in Nemčijo, ki sta iz Malija prav tako umaknila enote, malijskim vojaškim oblastem očita sodelovanje z ruskimi plačanci Wagner. K Rusiji pa se, kot kaže, obrača tudi hunta v Burkina Fasu. Po srečanju z ruskim veleposlanikom je burkinafaški premier Apollinaire de Tambèla minuli teden dejal, da je Rusija v trenutnih razmerah razumna izbira in da bi morali državi partnerstvo okrepiti. Združene države Amerike so sicer napovedale uvrstitev skupine Wagner na seznam pomembnih mednarodnih kriminalnih organizacij in uvedbo novih sankcij proti njenim članom. Govorec ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby je skupino Wagner obtožil dobave orožja v Ukrajino iz Severne Koreje, v splošnem pa ji je očital kršitve človekovih pravic. Ustanovitelj Wagnerja Jevgenij Prigožin je v javnem pismu Kirbyja vprašal, ali lahko pojasni, kateri zločin točno je Wagner zagrešil.
Rusija je izgnala estonskega veleposlanika v Moskvi in znižala raven diplomatskih odnosov med državama. Po novem bo Estonija v Moskvi lahko imela le zadolženca za diplomatske posle, veleposlanik mora Rusijo zapustiti do sedmega februarja. Rusko zunanje ministrstvo je Estonijo obtožilo totalne rusofobije in namernega uničevanja odnosov med državama. Gre za prvi izgon veleposlanika članice Evropske unije iz Rusije od začetka ruske invazije v Ukrajini. Odločitev je odgovor na potezo Estonije, ki je Rusiji pred dvema tednoma naložila, naj število zaposlenih na veleposlaništvu v Talinu zmanjša na polovico. V odgovor na ruski izgon estonskega veleposlanika pa so na estonskem zunanjem ministrstvu napovedali še izgon ruskega veleposlanika iz Talina.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odstavil zdravstvenega in notranjega ministra Arja Derija. To je moral storiti zaradi sodbe vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da Deri funkcij ne more opravljati zaradi lanskega priznanja utaje davkov in pogojne obsodbe, ob kateri se je zavezal k umiku iz javnega življenja. Kot je ob razrešitvi ministra dejal Netanjahu, sodba ignorira voljo nacije, zato si bo tudi v prihodnje prizadeval, da bi lahko Deri služil državi. Deri bo ostal vodja stranke Šas, ministrska pooblastila pa bi lahko prevzel, če bo desni koaliciji uspelo spraviti skozi parlament pravosodno reformo, ki jo obljublja. Proti reformi, ki predvideva podelitev možnosti obhoda sodb vrhovnega sodišča večini v parlamentu, je na ulicah Tel Aviva konec tedna protestiralo več kot 100 tisoč ljudi.
Indijska vlada je prepovedala predvajanje BBC-jevega dvodelnega dokumentarnega filma o premierju Narendri Modiju. To je ministrstvo za informiranje storilo na podlagi izrednih pooblastil zakona o regulaciji informacijskih tehnologij. Prav tako je vlada od ameriških podjetij Google in Twitter zahtevala umik vseh objav filma s platforme Youtube in povezav do spletnih strani, na katerih si je mogoče dokumentarni film ogledati. Povedali so, da sta obe podjetji sledili njihovim navodilom o umiku filma, ki ga je vlada označila za propagandnega. Modija je zmotil predvsem del dokumentarca, ki se nanaša na njegovo ravnanje v etničnih nasilnih izgredih leta 2002 v zvezni državi Gudžarat, kjer je takrat služil kot glavni minister. V tridnevnih nemirih je po uradnih podatkih umrlo več kot tisoč ljudi, velika večina muslimanov, ki so v tej zvezni državi manjšina. K visokemu številu žrtev je prispevala predvsem nezainteresiranost policije, da bi ustavila nasilje. Več neodvisnih raziskav je kasneje pokazalo, da je policija hindujske izgrednike usmerjala. Modiju so takat Združene države Amerike zaradi spodbujanja verske nestrpnosti za več let prepovedale vstop v državo. Dokumentarec BBC-ja prvič predstavlja poročilo, ki ga je takrat naročilo britansko zunanje ministrstvo. Poročilo neposredno odgovornost za nekaznovanost hindujskih izgrednikov pripisuje Modiju.
V Pakistanu je zaradi kolapsa električnega omrežja brez elektrike ostala celotna država. Brez elektrike je ostalo okoli 220 milijonov ljudi ali kar 90 odstotkov prebivalstva. Vzrok izpada je po pojasnilih energetskega ministrstva padec frekvence, kar pomeni, da je bilo omrežje preobremenjeno. Zaradi visokih cen plina v zadnjem letu in pol Pakistanu ni uspelo kupiti zadostnih količin utekočinjenega zemeljskega plina, ki je gorivo za elektrarne. Da bi varčevali z gorivom, zato v času nižje porabe državno energetsko podjetje elektrarne izklaplja. Če se proizvodnja ne poveča skladno s povečanjem porabe ob začetku dneva, ko je tudi prišlo do izpada, postane omrežje preobremenjeno. Izpadi elektrike so v Pakistanu pogosti, zadnji večji se je zgodil oktobra lani, najpogostejši pa so prav januarja.
Delavci zagrebške komunalne službe Čistoća so začeli spontano stavko. Danes zjutraj tako niso odvažali smeti. Trdijo, da jih sicer motijo nizke plače, a stavkajo v protest proti odpustitvi treh delavcev. Trije smetarji so v petek prejeli izredne odpovedi zaradi videa, objavljenega v Dnevniku Hrvatske televizije. Ločene odpadke iz različnih smetnjakov so namreč izpraznili v isti tovornjak. Štiristo stavkajočih delavcev trdi, da bodo pri stavkanju vztrajali, dokler se vsi trije kolegi ne vrnejo na delovna mesta.
Vseslovensko združenje malih deležnikov je vložilo tožbo proti telekomunikacijskemu operaterju A1. Kot trdijo v združenju, je A1 v petih letih za okoli 52 milijonov evrov oškodoval vsaj 447 tisoč naročnikov. Po prepričanju združenja so jih oškodovali z enostranskim dvigovanjem cen naročniških paketov, brez vnaprej predvidenih razlogov in metode zvišanja cene. Kolektivno tožbo so v združenju konec leta že vložili proti Telekomu, napovedujejo pa še tožbo proti Telemachu in T2-ju.
Akademskih 15
Novi predsednik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani je Miha Kosec, študent Biotehniške fakultete, ki je pred tem opravljal funkcijo tajnika predsedstva študentskega sveta. Prejšnji četrtek so njegovo izvolitev s 37 glasovi za in desetimi proti potrdili na konstitutivni seji študentskega sveta. Za podpredsednika sta bila izvoljena dosedanji predsednik sveta Nejc Donaval, študent Fakultete za šport, in Matej Smrečnik, študent Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, ki na povezani listi Pacienti deluje v fakultetni študentski organizaciji. Na mesto tajnice predsedstva je bila izvoljena Tamara Fiksl, študentka Fakultete za upravo, aktivna v skupini Ful Povezani in tudi v lokalni politiki. V tem mandatu je svetnica Slovenske demokratske stranke v Občinskem svetu Občine Tržič. Za vse štiri funkcije je tokrat kandidiral po en kandidat oziroma kandidatka.
O novostih v programu dela in ciljih, ki si jih je zastavila letošnja ekipa predsedstva študentskega sveta z dvema članoma še iz prejšnjega mandata, smo vprašali predsednika Miho Kosca. Ob ovrednotenju problematike delovanja prejšnjega vodstva in razmisleku o letošnjih rešitvah novi predsednik izpostavlja težave notranje organizacije dela in nevednost o delovanju predsedstva med člani. To naj bi v aktualnem vodstvu rešili z izvajanjem rednih internih, a načeloma tudi za druge odprtih sestankov predsedstva in z oblikovanjem tedenskih nalog članov. Med novostmi v letošnjem mandatu je Kosec izpostavil tudi projekte in cilje, ki rešujejo problematiko zamude v financiranju študentskih svetov članic, na katero so v prejšnjem mandatu opozarjali svetnice in svetniki.
Izjava
Študentsko novico je prispevala vajenka Karin.
Vir fotografije: Martin S. Bonner, U.S. Army Africa, flickr, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj