Off finske elektrike

Rusija je ustavila dobavo elektrike Finski. Ruski državni energetski holding Inter RAO je prekinil dobavo zaradi zaostajanja Finske s plačevanjem. Družba plačila Finske ni prejela od šestega maja. Prekinitev dobave elektrike je sicer napočila po tem, ko sta finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin podprla vstop države v zvezo Nato. Ali se je plačevanje za dobavo električne energije prenehalo zaradi evropskih sankcij proti Rusiji, uradno ni znano. Finska iz Rusije izvozi približno deset odstotkov električne energije, to je že nadomestila z uvozom iz sosednje Švedske. 

Selimo se na Madžarsko, kjer je Viktor Orban sestavil že svojo peto vlado. Namestnik premierja ostaja Zsolt Semjén, prav tako bo na položajih ostalo še šest ministrov in ena ministrica, ki je edina ženska v vladi. Novi obrambni minister bo postal nekdanji veleposlanik v Veliki Britaniji, Kristof Szalay-Bobrovniczky. Nova vlada načrtuje tudi ustanovitev ministrstva za regionalni razvoj in črpanje evropskih sredstev ter ministrstva za gradnjo in investicije. Pristojnosti na področju prej samostojnega ministrstva za šolstvo pa bodo pripadle ministrstvu za kulturo in inovacije. 

Indija je začela z omejevanjem izvoza pšenice, s čimer poskuša nadzorovati naraščanje cen. Izvoz žita bo dovoljen v primeru pošiljk, za katere je bila garancija izdana pred vladno prepovedjo izvoza. Prav tako bo izvoz lahko potekal na podlagi dovoljenja, ki ga indijska vlada izda drugim državam na zahtevo njihovih vlad za izpolnitev potreb po preskrbi s hrano. Indijsko ministrstvo za trgovino je povedalo, da je zaradi povišanja svetovnih cen pšenice ogrožena prehranska varnost Indije in tudi sosednjih držav. Prepovedi izvoza pšenice sta botrovala hud vročinski val, ki je prizadel pridelavo hrane, ter inflacija. Ta se je v Indiji zaradi višjih cen goriva in hrane aprila povzpela na skoraj osem odstotkov. Potezo Indije so v skupni izjavi obsodili kmetijski ministri držav G7, saj na trgih zaradi ruske invazije na Ukrajino tega žita primanjkuje. 

Švica je na referendumu podprla krepitev sodelovanja države v evropski obmejni agenciji Frontex. Sodelovanje Švice s Frontexom je po javnomnenjskih raziskavah podprlo 72 odstotkov volivcev. Tako vlada kot parlament sta sodelovanje z agencijo podprla že pred referendumom. Švica se je Frontexu pridružila leta 2011, v zadnjem letu pa so agenciji namenili 61 milijonov frankov in s tem skoraj potrojili dotedanja letna sredstva. Frontex se pri obrambi meja poslužuje tako imenovane taktike pushbackov, ki je bila večkrat spozna za nelegalno. Švicarska vlada je pred referendumom državljane svarila, da bi Švica v primeru zavrnitve nadaljnjega sodelovanja v Frontexu tvegala izključitev iz schengenskega območja. Uradni rezultati naj bi bili znani tekom dneva, ko bodo prešteti glasovi v vseh 26 kantonih.

Na deželnih volitvah v Severnem Porenju – Vestfaliji so socialni demokrati trenutnega nemškega kanclerja Olafa Scholza izgubili proti stranki krščanskih demokratov. Krščanski demokrati, krajše CDU, so dosegli 37 odstotkov glasov, s čimer so rezultat iz leta 2017 izboljšali za dve odstotni točki. Na drugo mesto so se uvrstili opozicijski socialdemokrati, ki so dosegli 27 odstotkov glasov. Presenetila je tudi stranka Zelenih, ki je prejela 18 odstotkov glasov in s tem potrojila rezultat iz leta 2017. Liberalci, trenutni koalicijski partnerji CDU, pa so dosegli le 6 odstotkov glasov. 

V hrvaškem saboru so poslanci glasovali proti sprejetju zakona o medicinski prekinitvi nosečnosti, ki ga je predlagala SDP. Levi del opozicije meni, da je potreben nov zakon, ki regulira pravico do splava in sam poseg, medtem ko v vladajoči HDZ menijo, da je predlog SDP slabši od trenutnega zakona. Ta je v veljavi že 40 let in dovoljuje splav v desetem tednu nosečnosti. Proti predlogu zakona je glasovalo 78 poslancev, 47 jih je predlog podprlo, 5 pa se jih je glasovanja vzdržalo. V Zagrebu je sicer potekal tako imenovani pohod za življenje, na katerem so protestniki pozivali k zakonski zaščiti nerojenih otrok ter spremembi zakona o prekinitvi nosečnosti. V preteklih dneh so na Hrvaškem prav tako potekali shodi v podporo pravici do splava. 

V Združenih arabskih emiratih so izvolili novega predsednika, sicer dolgoletnega dejanskega vladarja, šejka Mohameda bin Zajedala al Nahjana. Šejka Mohameda je zvezni vrhovni svet izvolil dan po smrti šejka Kalife. Imenovanje Mohameda je bilo pričakovano, saj je več let dejansko vodil državo, medtem ko je bil njegov polbrat in predsednik šejk Kalifa šibkega zdravja. 

Skoraj sto osnovnih in nekaj srednjih šol v srbskem glavnem mestu Beograd je prejelo opozorilo, da se v stavbah nahajajo bombe. Evakuirali so učence in osebje, a se je po preiskavah ministrstva za notranje zadeve izkazalo, da je šlo za lažni alarm. Prijave o domnevnih bombah pa so prejeli tudi v živalskem vrtu in na železniški postaji. 

Svet stranke Levica je po obravnavi koalicijske pogodbe in razreza ministrstev podal soglasje za parafiranje pogodbe in začel postopke za izvedbo notranjega referenduma o vstopu Levice v vlado. Glasovanje se bo pričelo v ponedeljek in bo trajalo teden dni. Levica je sicer pred dnevi že končala pogajanja s strankama Gibanje Svoboda in Socialni demokrati o razrezu ministrstev in koalicijski pogodbi. V SD so potrdili  parafiranje koalicijske pogodbe ter določili vodjo poslanske skupine in njenega sekretarja.