OFF izgubljenih argentinskih milijard

Začenjamo v zahodni Afriki, natančneje v Maliju, kjer se diplomatski spori s Francijo še naprej zaostrujejo. Potem ko je francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian prejšnji teden malijsko vlado označil za nevarno in nelegitimno, je ta od francoskega veleposlanika v malijski prestolnici Bamako zahtevala, naj v treh dneh zapusti državo. Odnosi med državama so napeti že od vojaškega udara v Maliju avgusta 2020, ko je vojska odstavila premierja Ibrahima Boubakarja Keita. Še bolj pa so se zaostrili na začetku tega leta, ko je malijska vojaška hunta odstopila od dogovora s Francijo o izvedbi demokratičnih volitev februarja letos in jih prestavila na leto 2025. Ob diplomatskem sporu med državama se poraja tudi vprašanje francoske vojske, ki je v Maliju od leta 2013, trenutno pa nudi pomoč v bojih proti upornikom v sahelskem delu države. Evropska unija je v odgovor napovedala prepoved potovanja v EU za pet visokih funkcionarjev malijske hunte.

V Libiji je Aguila Saleh, predsednik parlamenta, ki ima de facto oblast le v vzhodnem delu države, javnost obvestil, da namerava parlament v začetku februarja izglasovati novega premierja, čigar vlada naj bi imela pristojnost v celotni državi. Trenutni premier Abdul Hamid Al Dbeiba in njegova vlada narodne enotnosti, ki ima sedež v Tripoliju na zahodu države, je oblast prevzel lani s pomočjo pogajanj pod okriljem Združenih narodov. Od padca Gadafijevega režima leta 2011 Libija nima ustave, enotnih teritorialno veljavnih zakonov niti izvoljene vlade za celotno ozemlje. Od leta 2014 do Dbeibaove vlade sta v državi namreč ločeno vladali zahodna in vzhodna oblast. Zato je premier Dbeiba opozoril, da bo Libija v primeru izbiranja premierja v vzhodnem parlamentu spet razdeljena. Združeni narodi so javno izkazali podporo trenutni vladi.

Eden vodilnih argentinskih peronističnih politikov Máximo Kirchner je odstopil s položaja vodje poslanske vladajoče stranke v spodnjem domu argentinskega kongresa. Njegov odstop sledi načelnemu dogovoru med Argentino in Mednarodnim denarnim skladom, krajše IMF, o prestrukturiranju dolga v vrednosti skoraj 40 milijard evrov. Tega je vlada sklenila z IMF-jem konec prejšnjega tedna. V dolžniške težave pri IMF-ju je Argentina zabredla leta 2018, ko ji je sklad odobril posojilo v vrednosti 50 milijard evrov, ki ga Argentina v trenutnem gospodarskem in finančnem stanju ni zmožna odplačati. Temu posojilu je takrat Máximo Kirchner, sin Néstorja in Christine Kirchner, nekdanjih predsednika in predsednice, nasprotoval. Da bi načelni dogovor z IMF-jem, sklenjen pred nekaj dnevi, postal celovit sporazum, ga mora odobriti argentinski kongres. To pa je po Kirchnerjevem odstopu in posledični izgubi dela moči peronistične stranke v kongresu vprašljivo. Argentina se trenutno spopada s 50-odstotno letno inflacijo, visokimi državnimi obveznicami in fiskalnim primanjkljajem, ki ga želi s tem dogovorom znižati na manj kot odstotek.

Nemško ministrstvo za gospodarstvo je blokiralo prevzem nemškega polprevodniškega proizvajalca Siltronic, ki ga je želel prevzeti tajvanski konkurent GlobalWafers. Tajvansko podjetje je bilo za Siltronic pripravljeno plačati štiri milijarde in pol evrov. Obe podjetji proizvajata plošče iz ultračistih silicijevih kristalnih struktur, v katere se lahko jedkajo integrirana računalniška vezja. Gre za osnovo v proizvodnji mikročipov, v kateri že dve leti vlada precejšnje pomanjkanje proizvodnih kapacitet. Več kot polovico industrije obvladujejo tajvanska podjetja. Vse več držav je zaradi trenutnega pomanjkanja začelo močno spodbujati zagon domače industrije mikročipov, do te tehnologije pa so postale zaščitniške. Poleg tega je nemška vlada lani zaostrila zakonodajo, ki regulira prevzem nemških podjetij, pa tudi implementacijo teh zakonov.

Danes se zaključujejo pogajanja med sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides in ministrstvom za zdravje. Po neuradnih podatkih naj bi strani včeraj dosegli dogovor o zvišanju izhodiščnih zdravniških plač za šest oziroma sedem plačnih razredov, kar pomeni 24-odstotni dvig plače. Po poročanju Večera in N1 Fides vztraja pri izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Niti zdravstveno ministrstvo niti Fides do zaključka pogajanj ne želita komentirati možnih dogovorov.

Državni zbor je zaključil z drugo obravnavo predloga zakona o ureditvi posojil v švicarskih frankih. Predlog zakona predvideva vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene v švicarskih frankih, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti švicarskega franka. Takrat je frank pridobil na vrednosti v primerjavi z evrom, kar je za posojilojemalce, ki so plače še vedno dobivali v evrih, pomenilo dražje obroke kreditov. Obravnavani zakon, ki ga podpirajo SDS, SNS, Levica in SD, naj bi valutno tveganje prerazporedil med obe pogodbeni stranki. Ostro pa so mu nasprotovali v SAB, kjer menijo, da odločanje o problematiki posojil v švicarskih frankih sodi v pristojnost sodišč, ne pa zakonodajalca. Z zakonom so seveda zadovoljni v Združenju Frank, ki se zavzema za interese posojilojemalcev v frankih. Po drugi strani so nad predlogom zakona ogorčeni bankirji, ki menijo, da odločanje o posojilni problematiki spada na sodišče. Predsednica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo je še poudarila problematiko retroaktivnosti predloga.

Izjava

Družba Prestige Tourism pod okriljem madžarskega sklada Diofa Asset je s skladom York podpisala pogodbo o nakupu 43-odstotnega deleža družbe Sava Turizem. S tem je uradno začel teči 30-dnevni rok za uveljavljanje državne predkupne pravice. Izkoristi jo lahko Slovenski državni holding, ki je trenutni lastnik 19-odstotnega deleža Save, za prodajani 43-odstotni delež pa bi v primeru uveljavljanja predkupne pravice moral odšteti 38 milijonov evrov.

OFF končujemo na Radioteleviziji Slovenija, kjer prah še naprej dviguje kadrovska politika, tokrat v zvezi s spletnim novičarskim portalom MMC. Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough naj bi namreč že podpisal spremembo izvedbenega akta o delovanju MMC. Ključna sprememba je, da urednika portala ne bosta več imenovala urednika informativnega programa televizije in radia skupaj, ampak zgolj urednik oziroma urednica na televiziji. Po odstopu Manice Janežič Ambrožič je na položaju vršilke dolžnosti urednice informativnega program Jadranka Rebernik. Zaposleni na MMC so se na spremembo odzvali z izjavo, ki so jo naslovili na vodstvo RTV Slovenija in informativna uredništva radia in televizije. Predstavnica Aktiva MMC Ana Svenšek.

Izjava

Urednica MMC je trenutno Kaja Jakopič, ki to funkcijo opravlja od leta 2012. Na Aktivu MMC želijo, da vodstvo RTV z njimi začne dialog o imenovanju urednikov in spremembah statuta. Prav danes je sicer RTV dobil nove nadzorne organe. Začeli so se namreč novi štiriletni mandati programskega in nadzornega sveta.