OFF izpustitve zapornikov

Turški parlament je odobril začasno izpustitev okoli 45 tisočih zapornikov, da bi s tem upočasnil širjenje koronavirusa v tej skupini, ki v Turčiji šteje približno tristo tisoč ljudi. Del jih bo tako na prostosti vsaj do konca maja, parlament pa lahko podaljša to dobo še za nadaljnje štiri mesece. Napovedano je tudi sprejetje drugega zakona o stalni izpustitvi okoli 45 tisočih zapornikov. Kritki, kot je društvo Amnesty International, pa opozarjajo, da sprejeti zakon med začasno izpuščene ni uvrstil nikogar, ki je bil obsojen ali pa je še v postopku na podlagi obtožnice o “terorizmu”, torej ljudi, povezanih z državnim udarom leta 2016. Petdeset tisoč novinarjev, politikov in drugih kritikov oblasti tako ostaja za rešetkami. 

Bernie Sanders, še pred kratkim ameriški predsedniški kandidat za Demokratsko stranko, je izrazil podporo edinemu preostalemu predsedniškemu kandidatu demokratov Joeju Bidnu. Sanders je aktivno kampanjo uradno prekinil prejšnji teden, njegovo ime pa ostaja na glasovnicah za nadaljnjih 15 volitev v zveznih državah, ki teh še niso organizirale. V poskusu pridobivanja dosedanjih Sandersovih podpornikov, predvsem mlajših od 45-ih let, ki so večinsko podprli samooklicanega demokratskega socialista, sta Biden in Sanders oznanila skupno delovanje v času kampanje. Napovedala sta šest delovnih skupin, sestavljenih iz strokovnjakov obeh kampanj, ki naj bi zasnovale skupne ukrepe na področju zdravstva, ekonomije, izobraževanja, klimatskih sprememb, imigracij in sistema kazenskega pravosodja. 

Libijska vlada - tista, priznana s strani Združenih narodov - je s pomočjo dronov turške vojske ponovno zasedla tri priobalna mesta na cesti med tunizijsko mejo in prestolnico Tripoli. Ta mesta je pred tem okupirala vojska Khalifa Haftarja, vojaškega poveljnika, ki nadzoruje vzhodni del države. Ta od lanskega aprila poskuša zasesti prestolnico, na aktualni poraz pa se je odzval z novimi raketnimi napadi nanjo. Pozivi Združenih narodov, ki poskušajo doseči prekinitev spopadov in usmeritev vse pozornosti na koronavirus, tako ostajajo neuslišani.

Na srečo pa smo odrešeni katastrofičnih prizorov iz Černobila, kjer je dež priskočil na pomoč tamkajšnjim gasilcem pri gašenju požara, ki se je nevarno približal sloviti ukrajinski jedrski elektrarni. Požar je tako večinoma pod kontrolo, kljub temu pa naj bi bila v prejšnjih dneh v okolici zaznana povišana stopnja radioaktivnosti, a je to izjavo osrednji državni okoljevarstveni inšpektor po intervenciji vlade umaknil, češ da je vse O. K. Nuklearka Černobil sicer od leta 2000 ne obratuje več, a je tam še vedno ogromno radioaktivnega odpada v takšni in drugačni obliki. Narava je na pomoč priskočila tudi bosansko-hercegovskim gasilcem, ki so imeli prejšnji teden veliko dela, najhuje pa je bilo nad mestom Tuzla, pri čemer se pojavljajo ugibanja, ali je šlo za podtaknjen požar. Nenazadnje ob zmanjšanem nadzoru o povečani nezakoniti sečnji poročajo tudi s Hrvaške. O situaciji v Bosni in Hercegovini govori novinar Ajdin Kamber.

Izjava 

Izraelski predsednik Reuven Rivlin je po včerajšnji zavrnitvi le uslišal prošnje voditelja Modro-belega zavezništva Benija Ganca o podaljšanju mandata za sestavo vlade. Ganc in Benjamin Netanjahu imata tako še dobra dva dni za sestavo vlade narodne enotnosti. Rivlin je mandat za sestavo podaljšal, saj Ganc in Netanjahu, sicer do nedavnega zaprisežena nasprotnika, trdita, da sta blizu dogovora o vladi, ki bi prekinila politično krizo, ki je v enem letu prinesla že tri predčasne volitve. 

Vodja svetovalne skupine Ministrstva za zdravje Bojana Beović je na tiskovni konferenci vlade napovedala prve sprostitve ukrepov pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa. Te naj bi bile osredotočene na življenjsko pomembne dejavnosti in omilitev gospodarske škode. V govoru je mimogrede omenila tudi možnost uporabe aplikacije za sledenje stikom, ki so jih nedavno imeli potrjeno okuženi. V Sloveniji imamo po njenih besedah malo usposobljenega kadra za sledenje širitvi virusa, zato si veliko obeta od podpore, ki jo lahko nudi sodobna tehnologija. Po njenih besedah tako epidemiološki službi ni treba iskati stikov s poizvedovanjem. 

Slovenija ni edina, ki v tehnologiji išče rešitve za sicer netehnološki oziroma družbeni problem. V Belgiji in na Nizozemskem tako različne skupine opozarjajo, da je pred sprejetjem aplikacije treba raziskati vse možnosti sledenja širjenju okužbi brez uporabe tehnologije in razmisliti tudi o tem, kaj tovrstna aplikacija pomeni za tiste, ki tehnologije pametnih telefonov ne uporabljajo. Poleg tega mora biti nedvoumno navedeno, kdo ima dostop do podatkov, kakšne podatke se zbira in kako dolgo. 

Kot ena od možnosti se trenutno kaže evropska aplikacija Pan-European Privacy-Preserving Proximity Tracing. Med podizvajalci tega projekta je navedeno podjetje, ki ima sedež v Izraelu in deluje tudi v Združenih državah Amerike. Morda bi bilo bolj smiselno raziskati možnosti novih zaposlitev in dodatnega izobraževanja tistih, ki bi lahko na terenu nadomestili kader, ki nam ga primanjkuje - pri epidemijah namreč ne gre le za zdravnike. 

Medtem ko - v nasprotju z Italijo - na odprtje knjigarn še čakamo, pa lahko mošnjiček razvežete in si dušo privežete v novogoriški igralnici Perla. Ta kljub epidemiji še naprej deluje, a seveda ne smete fizično v sam prostor, lahko pa sodelujete v virtualnem velikonočnem turnirju rulete. V kazinoju tako krupje sam vrti ruleto in meša karte, podjetje Hit pa je menda poskrbelo za razkužilo, čeprav anonimni goriški viri pravijo, da je ta odgovornost na zaposlenih samih.