OFF koprskih nadzornikov

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je najavil pomilostitev več 10 tisoč zapornikov. Kot poroča iranska tiskovna agencija Irana, gre za pomilostitev v luči 44. obletnice islamske revolucije. Pomilostitev ne velja za zapornike, ki čakajo na smrtno kazen, tiste z dvojnim državljanstvom in tiste, ki so obtoženi “korupcije na zemlji”, torej za kršitve, ki so jih v veliki meri obtoženi aktualni iranski protestniki. Ajatola Hamenej sicer pravi, da bo pomilostitev veljala tudi za več kot 20 tisoč zaprtih protestnikov, ki v Iranu protestirajo od sredine lanskega septembra zaradi smrti Mahse Amini. Pomilostitve vključujejo ponudbe delne in popolne amnestije ter krajšanje zapornih kazni. Pri tem so zaporniki lahko izpuščeni, če izrazijo obžalovanje svojih dejanj in napišejo pisno opravičilo, v katerem zagotovijo, da storjenih dejanj ne bodo ponovili.

Britanski zdravstveni delavci so začeli z največjo stavko v zgodovini državnega zdravstvenega sistema, znanega pod kratico NHS. Stavka več deset tisoč medicinskih sester in reševalcev, ki od konca lanskega leta zahtevajo zvišanje plač. Vlada njihovim zahtevam ne želi ugoditi in trdi, da si država tega ne more privoščiti. Stavkajočim medicinskim sestram so ugodili zgolj v Walesu, kjer so prejšnji petek plače zvišali za tri odstotke. Medicinske sestre bodo s stavko nadaljevale jutri, reševalci pa v petek. 

Francoska vlada je ponudila omilitev načrtovane pokojninske reforme. Premierka Elisabeth Borne je predlagala, da bi se vsi, ki so začeli delati med dvajsetim in enaindvajsetim letom, lahko upokojili pri 63-ih, ne 64-ih letih. Razprava o pokojninski reformi se je v francoskem parlamentu začela danes, s predlogom premierke pa vlada Emmanuela Macrona želi pridobiti podporo desnih Republikancev. Brez njihove podpore manjšinska vladna koalicija reforme ne more sprejeti. Borne je napovedala tudi sodelovanje z Demokratičnim gibanjem, ki zahteva, da vlada pokojninsko reformo uvede do leta 2027, namesto do leta 2030. Omilitev reforme bo letno stala med 600 milijonov in milijardo evrov, nanašala pa se bo na približno 30 tisoč ljudi. Francoska vlada pri pokojninski reformi vztraja, kljub temu da proti reformi potekajo množični protesti in stavke. Protestniki in sindikati nasprotujejo zvišanju upokojitvene starosti za dosego celotne pokojninske dobe z 62 na 64 let. Reformo je predsednik Emmanuel Macron neuspešno skušal izvesti že v svojem prvem mandatu, njeno izvedbo pa obljubljal tudi v predvolilni kampanji pred lanskimi volitvami. 

V prvem krogu predsedniških volitev na Cipru je slavil nekdanji notranji minister Nikos Christodulides. Čeprav je član vladajoče desničarske stranke Demokratični zbor, je kandidiral kot neodvisni kandidat. Njegov protikandidat v drugem krogu bo diplomat Andreas Mavrojianis, ki uživa podporo Progresivne stranke delavskega ljudstva. Trenutni predsednik Nikos Anastasiades, ki je na volitvah zmagal leta 2013 in 2018, zaradi odsluženih dveh zaporednih mandatov ni mogel kandidirati. Republika Ciper, ki je edina mednarodno priznana na otoku, ima predsedniški sistem, predsednik republike ima zatorej izvršilno oblast. Oblast na severnem Cipru ima od sedemdesetih let prejšnjega stoletja Turška republika Severni Ciper, ki jo priznava in podpira Turčija.

Vzhodnoafriški voditelji so pozvali k premirju v Demokratični republiki Kongo, kjer že več kot 20 let potekajo oboroženi spopadi med državno vojsko in več kot sto oboroženimi skupinami, ki so aktivne v regiji vzhodnega Konga. Poziv je bil podan na srečanju Vzhodnoafriške skupnosti. Generalni sekretar skupnosti Peter Mathuki je vse akterje v sporu pozval, naj nove kršitve prijavijo Vzhodnoafriški skupnosti, ki naj bi razreševala spor. Kongovska vlada sosednjo Ruando obtožuje podpiranja oborožene skupine M23, sestavljene iz tutsijske etnične manjšine. Ruanda obtožbe zanika, prejšnji mesec pa je njena vojska streljala na kongovsko vojaško letalo, ki naj bi kršilo ruandski zračni prostor.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu namerava okupirani Zahodni breg prek podzemnih predorov povezati s preostalimi izraelskimi naselbinami. Kot poroča izraelski tabloid Zman Yisrael, je Netanjahu na sestanku s francoskimi vlagatelji v Parizu predstavil projekt, s katerim naj bi želel rešiti problem prometnih zastojev. Po drugi strani pa trdi, da bi lahko s tem ovrgli palestinske trditve, da na Zahodnem bregu Izrael nima teritorialne kontinuitete.

Luka Koper je dobila pet novih nadzornikov. Delničarji so na skupščini v nadzorni svet imenovali Boruta Škabarja, Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja. Na izredni skupščini Luke Koper so delničarji razrešili štiri člane nadzornega sveta, ki so bili imenovani v času vlade Janeza Janše. Med njimi so Franci Matoz, Nevenka Črešnar Pergar, Andrej Koprivec in Božidar Godnjavec. Odpoklic nadzornikov, predstavnikov kapitala, je predlagal Slovenski državni holding. Na skupščini je Simona Razvornik Škofič v imenu holdinga kot razloge za razrešitev navedla spremenjene razmere na trgu pomorskih prevozov, zaradi česar nadzorni svet potrebuje nov nabor strokovnjakov s področij finančne revizije, logistike in upravljanja.

Sedemnajst nevladnih organizacij za varstvo človekovih pravic je v pismu premierju Robertu Golobu izrazilo svoja pričakovanja glede novega vodstva notranjega ministrstva. V pismu so predstavili šest zahtev, med katerimi so nova strategija na področju migracij, prenova zakona o mednarodni zaščiti in zakona o tujcih, priprava zakona, ki bi uredil položaj otrok brez spremstva, ureditev položaja izbrisanih, prenova zakona o javnih zbiranjih ter izboljšava ukrepov na področju nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Čeprav premier novih ministrskih kandidatov še ni predstavil, za najverjetnejšega kandidata velja Boštjan Poklukar. Po odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar decembra lani ministrstvo vodi Sanja Ajanović Hovnik, sicer ministrica za javno upravo. 

Visokošolski sindikat Slovenije je na vlado ter Univerzi v Mariboru in v Ljubljani naslovil odprto pismo, v katerem prvenstveno poziva, naj odgovorijo na vprašanje, po katerih kriterijih so psihologijo določili za deficitarni poklic. Nadalje poziva, naj objavijo še dokumente s strokovno utemeljitvijo, na podlagi katere so sprejeli odločitev za povečanje števila vpisnih mest na študijskih programih psihologije, vključno s finančnim načrtom in navedbo vira. Spomnimo: vlada je soglasje k razpisu za vpis na študijske programe za študijsko leto 2023/2024 dala po tem, ko je povečala število vpisnih mest za programa Radiološka tehnologija in Psihologija. V Ljubljani je število za študente psihologije poskočilo za 30 – s 60 na 90, v Mariboru s 35 na 50. Sindikat v odprtem pismu navaja, da naj bi neformalno pobudo za povečanje števila mest podala Univerza v Ljubljani, a do zaključka redakcije odgovora univerze še nismo prejeli.

OFF sta pripravili vajenka Neva in Zala, univerzitetno novico je prispevala Hana.

 

Vir fotografije: Orlovic, creative commons