OFF makedonskih poštarjev

Po jutranji molitvi v mošeji Al Aksa na Tempeljskem griču v Jeruzalemu so okupatorske izraelske oblasti vdrle na prizorišče. Več kot sto petdeset Palestincev je bilo poškodovanih v spopadih, ki so sledili, najmanj tristo jih je bilo aretiranih. Namen nasilne intervencije izraelske policije bi naj bilo razbitje po njihovem mnenju »nasilne« skupine vernikov, ki so nadaljevali druženje po jutranji molitvi. Palestinci so se na solzivec in gumijaste naboje odzvali z metanjem kamnov, čeprav izraelske oblasti trdijo, da je do nasilnih izbruhov prišlo pred njihovim posredovanjem. Do nemirov v mošeji Al Aksa je v istem času, v obdobju muslimanskega praznika ramadana, prišlo tudi lani, ko so se nasilni spopadi nadaljevali 11 dni.

Na severu okupiranega Zahodnega brega je bilo samo v zadnjih dveh dneh ubitih šest Palestincev. Izraelci so poostrili varnost na območju, po tem ko so palestinski uporniki v več napadih na izraelska mesta ubili 14 prebivalcev. Poostrena varnost pomeni več izraelskih vojaških operacij v regiji. 

Ukrajinski parlament je Rusijo razglasil za teroristično državo, njen režim pa za neonacistični totalitarizem. Poleg tega je parlament z novo zakonodajo prepovedal simbole, ki so povezani z invazijo na Ukrajino, med katerimi so simboli ruske vojske in ruskih oblasti.

Medtem je Rusija napovedala, da bo zaostrila zračne napade na glavno ukrajinsko mesto Kijev v odgovor na domnevne protinapade Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila, da je z dvema helikopterjema bombandirala mesto v južni ruski regiji Brjansk. Ukrajina je vse obtožbe zavrnila. Je pa, zaenkrat brez dokazov, prevzela odgovornost za uničenje ruske vojaške ladje Moskva na Črnem morju. Rusko obrambno ministrstvo je kot razlog za poškodbe ladje navedlo požar na krovu, po katerem naj bi ladjo želeli odvleči do obale, vendar se je v neurju potopila. 

Vlada Združenega kraljestva je zamrznila premoženje dvema ruskima oligarhoma, ki sta povezana z Romanom Abramovičem. Gre za lastnika nogometnega kluba Chelsea FC, Eugena Tenenbauma, in direktorja Davida Davidoviča   POPRAVEK:  direktorja kluba Chelsea FC, Eugena Tenenbauma, in Davida Davidoviča. Njuno premoženje je ocenjeno na približno 12 milijard evrov, gre pa za največjo količino zamrznjenega premoženja v zgodovini Združenega kraljestva. Po podatkih britanske vlade je Tenenbaum en dan pred rusko invazijo na Ukrajino prevzel Everington Investments, naložbeno podjetje v lasti Abramoviča. Isto podjetje je pred mesecem dni od Tenenbauma prevzel Davidovič, ki mu poleg zamrznitve premoženja grozi še prepoved potovanja. Združeno kraljestvo je nove sankcije uvedlo dan za tem, ko je sodišče kanalskega otoka in davčne oaze Jersey izdalo ukaz za zamrznitev 6 in pol milijarde evrov premoženja, povezanega z Abramovičem.    

Svet Evropske centralne banke je po zasedanju sporočil, da bodo zaradi inflacije evra, ki je marca dosegla sedem in pol odstotka, nadaljevali z zaostrovanjem denarne politike. Banka torej vztraja pri načrtih za postopno ukinjanje izrednih finančnih spodbud. Obrestne mere zaenkrat ostajajo nespremenjene, a naj bi se začele dvigovati postopoma, po koncu odkupovanja državnih obveznic. ECB je konec marca končala pandemični program nakupov državnih obveznic, za tem pa se je skrajšal in zmanjšal redni program nakupov obveznic. Te ukrepe je banka sprejela, da je državam omogočila ugodno zadolževanje in financiranje protikoronskih ukrepov. Prenehanje rednih nakupov v tretjem četrtletju je moč razumeti kot prvi ukrep za znižanje inflacije. Odločitev komentira Bogomir Kovač, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Izjava

Kot opozarja Kovač, pa centralna banka sama ne more ustaviti inflacije, saj je trenutno dviganje cen povezano ne zgolj z monetarno politiko, ki jo določajo centralne banke, ampak predvsem s političnim dogajanjem, recimo sankcijami proti Rusiji in bojaznijo pred embargom na ruske energente.  

Izjava

V šanghajskem stanovanjskem naselju so izbruhnili protesti, po tem ko so bili prebivalci 39 stanovanj primorani zapustiti svoje domove, ki bodo postali območja za karanteno. Število okužb z novim koronavirusom v Šanghaju narašča. V mestu s 25 milijoni prebivalcev na dan zabeležijo celo do 20 tisoč okužb. Mesto je zaradi ukrepov povsem odrezano od preostale Kitajske. Strogo zaprtje javnega življenja se je začelo konec marca, prebivalci pa s protesti že več dni opozarjajo na primanjkovanje hrane. 

Na kosovskem ministrstvu za notranje zadeve so povedali, da je v zadnjih treh dneh prišlo do štirih organiziranih napadov na policijo na severu Kosova. Zjutraj so dve policijski vozili v bližini mejnega prehoda s Srbijo napadli neznanci, oboroženi z ročnimi bombami in avtomatskim strelnim orožjem. Neznanci so v vseh štirih primerih postavili zasedo. V nobenem primeru ni bilo poškodovanih policistov, vlada pa zaenkrat ni napovedala posebnih policijskih ukrepov proti akciji. 

Mednarodne novice zaključujemo s stavko makedonskih poštarjev. Zaposleni od vodstva družbe Pošta Severne Makedonije zahtevajo dvig plač za 50 evrov. Po tem ko se je z marcem minimalna plača dvignila na 290 evrov mesečno, kar 70 odstotkov zaposlenih dobiva to minimalno plačo. Zahtevajo tudi dodatne investicije v podjetju. Izpostavljajo odslužene uniforme, vozni park in zastarelo računalniško opremo. Sindikat opozarja tudi na to, da podjetje izplačuje plačo približno 200 fiktivnim zaposlenim, za katere pravijo, da so člani vladajočih političnih strank, ki ne prihajajo na delo. Makedonska pošta je v precejšnjih finančnih težavah in zaposleni že več mesecev dobivajo plače z zamudo, a v okviru zakonsko dopustnega roka petnajstih dni. 

Koroški deželni glavar Peter Kaiser se je ob osemdesetletnici začetka prvega vala pregona koroških Slovenk in Slovencev v slovenščini opravičil »za strašne grozote«. 14. aprila 1942 so nacistične enote začele z izseljevanjem koroških Slovencev, 300 družin je bilo pregnanih iz južne Koroške, mnoge so deportirali v taborišča v Nemčiji. Kaiser je dodal, da bo storil vse, da se kaj takega nikdar ne bo ponovilo in se zahvalil Zvezi slovenskih pregnancev.