OFF medijske svobode
Po dvodnevnem vrhu v egiptovski prestolnici Kairo so predstavniki političnih frakcij, ki se v Palestini potegujejo za oblast, dosegli dogovor o izvedbi parlamentarnih in predsedniških volitev, prvih po kar petnajstih oziroma šestnajstih letih. V skupni izjavi se je štirinajst gibanj, med katerimi sta tudi sprta Fatah in Hamas, zavezalo k spoštovanju časovnice, v skladu s katero bodo parlamentarne volitve potekale 22. maja, predsedniške pa 31. julija, in priznanju volilnega rezultata. Morebitne nepravilnosti v zvezi s kršenjem pravice do svobodne izvedbe predvolilne kampanje in glasovanja bo presojalo posebno volilno sodišče, katerega pristojnosti so prav tako dorekli na kairskem srečanju, sestavljali pa ga bodo sodniki z Zahodnega brega, iz Vzhodnega Jeruzalema in iz Gaze. Za varnost volišč bo skrbela palestinska policija.
Ameriški senat je s 56-imi glasovi za in 44-imi glasovi proti glasoval, da se začne ustavna obtožba proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu. Demokratom se je pri glasovanju pridružilo šest od petdesetih republikanskih senatorjev, obsodba pa je zelo malo verjetna, saj zahteva dvotretjinsko večino. Trumpov odvetnik Bruce Castor je nastopil z argumentom, da senat nima pooblastil za sojenje Trumpu, saj je že zapustil Belo hišo. Ustavna obtožba ima simboličen pomen, demokrati pa ciljajo predvsem na izključitev Trumpa iz predsedniške kampanje leta 2024. Republikanska stranka sicer pretežno podpira Trumpa in majhna skupina politikov znotraj stranke, ki mu nasprotuje, s kongresnico Liz Cheney na čelu, hitro izgublja vpliv.
V Indiji je Twitter blokiral več kot petsto računov, povezanih s protesti kmetov proti privatizaciji kmetijskega sektorja. Odločitev ameriškega tehnološkega podjetja sledi vrsti pritiskov vlade indijskega premierja Narendre Modija, da nastopi proti uporabnikom družbenih omrežij, ki podpirajo proteste. Odločitev se sklada z željami ministrstva za elektroniko in informacijsko tehnologijo, ki je za izbris označilo več sto računov na Twitterju, indijsko zunanje ministrstvo pa je napadlo »propagando«, ki jo širijo »interesne skupine«. Člani vladajoče stranke so sicer začeli promovirati indijsko mikroblogersko družbeno omrežje Koo kot patriotsko in samozadostno alternativo Twitterju.Sudanski premier Abdalla Hamdok je v borbi s hudo gospodarsko krizo imenoval nove člane vladne strukture. Na ministrska mesta so se povzpeli člani uporniških skupin, na položaj finančnega ministra pa je bil imenovan nekdanji poveljnik darfurskega uporniškega gibanja Gibril Ibrahim. Hamdok, tranzicijski voditelj, ki je kmalu po sudanski revoluciji in padcu vlade Omarja Al Baširja uvedel tehnokratsko vlado in z uporniškimi silami podpisal mirovni sporazum. Imenovanje pripadnikov uporniških skupin na ministrska mesta naj bi po Hamdokovem mnenju zagotovilo okrevanje sudanskega funta, ki ga zadnje leto pesti najvišja inflacija doslej.
Predstavnik Maorov Rawiri Waititi je bil izločen iz razprave, ker po mnenju predsednika novozelandskega parlamenta Trevorja Mallarda »ni nosil kravate«. Waititi, ki je od oktobra lani predsednik maorske manjšine v novozelandskem parlamentu, se po prvi zavrnitvi parlamentarnega predsedništva ni oziral na opozorilo in je nadaljeval z zastavljenim vprašanjem, kmalu zatem pa so ga iz razprave izločili. Incident je zanetil vprašanje o postkolonialnem stanju Nove Zelandije, na Twitterju pa objave o njem spremlja ključnik #no2tie.
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju potrdili finančno oporo državam članicam, ki skupno znaša 672,5 milijarde evrov. Gre za osrednji del sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji, krajše RFF. Delež RFF v vrednosti 3,6 milijarde povratnih in 1,6 milijarde nepovratnih sredstev bo pri tem namenjen Sloveniji. Sredstva RFF bodo pogojena s pričakovanim nacionalnim načrtom za okrevanje, ki ga bodo članice morale oddati do aprila letos. Načrt se bo seveda moral skladati z evropskimi smernicami, kot sta zeleni plan in digitalizacija. RFF bo stopil v veljavo takoj, ko ga bo potrdil tudi Svet EU.
Znanstvena skupina z univerze Cambridge opozarja na vlogo globalnega segrevanja pri nastanku novega koronavirusa. Spreminjanje podnebnih razmer je namreč v kitajskih gozdovih ustvarilo ugodne razmere za širjenje netopirjev. Število netopirskih vrst v kitajski provinci Junan ter v sosednjih državah Mjanmar in Laos se je v zadnjih 100 letih povečalo za okoli 40. Povečana gostota vrst netopirjev na določenih območjih pomeni večje število koronavirusov in olajša preskok virusov na druge živalske vrste, ki v habitatu sobivajo z netopirjem. Gozdovi jugovzhodne Azije so namreč dom tudi vrstama sunda pangolin in črno-beli zvijavt, ki bi lahko bili prenašalni vrsti, preko katerih je novi koronavirus preskočil z netopirja na človeka. Prav provinca Junan velja trenutno za verjetni izvor tako novega koronavirusa kot tudi prvega sarsa pred 18 leti.
Komisija za poslovnik je zavrnila predlog sprememb poslovnika, ki bi omogočile tajno glasovanje na daljavo. Za spremembo, ki bi obveljala, če bi jo podprli dve tretjini članov komisije, je glasovalo sedem članov DeSUS, SAB, SD, SMC, Levice in LMŠ, proti pa so bili štirje člani iz SDS in NSi. Razprava o možnosti tajnega glasovanja na daljavo je v zadnjem času potekala v povezavi z vložitvijo konstruktivne nezaupnice. Koalicija ustavnega loka pa jo je ravno zato, ker mandatarski pretendent Karl Erjavec zaradi samoosamitve nekaterih poslancev ne bi dobil dovolj glasov za uspeh, najprej umaknila, danes pa ponovno vložila v parlamentarni postopek.
OFF sta pripravila vajenca Urša in Petar, mentoriral je Žiga. Znanstveno novico je prispevala Dora.
Prikaži Komentarje
Komentiraj