OFF merjenja ladij

Belorusko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo opozicijske predsedniške kandidatke Svetlane Tihanovske na izid predsedniških volitev, na katerih je po uradnih izidih zmagal Aleksander Lukašenko. Tihanovska je iz Litve, kamor se je umaknila, zunanjepolitičnemu odboru Evropske unije po videopovezavi kljub temu sporočila, da njeni podporniki niso več opozicija, temveč večina, ki izvaja demokratično revolucijo. O položaju v Belorusiji bodo v petek razpravljali zunanji ministri članic Evropske unije, zasedanje pa naj bi bilo namenjeno predvsem uvedbi sankcij proti predstavnikom beloruskih oblasti. Beloruski sodni mlini so sicer zmleli še dva primera, povezana z množičnimi protesti proti Lukašenku. Na desetdnevno zaporno kazen so namreč obsodili člana opozicijskega koordinacijskega odbora, ki se zavzema za prenos oblasti, Olgo Kovalkovo in Sergeja Dilevskega. Dvojico so aretirali med stavko v tovarni traktorjev v Minsku, kriva pa sta, tako sodišče, nespoštovanja oblasti.

Danes se v vzhodnem Sredozemlju začenjajo skupne vojaške vaje Grčije, Francije, Italije in Cipra. Vaje obsegajo kopenske in letalske operacije ter vaje v iskalnih in reševalnih akcijah, potekajo pa blizu otoka Kreta, torej na širšem območju, ki predstavlja srčiko spora med NATO zaveznicama Grčijo in Turčijo. Območje, kjer naj bi bila nahajališča nafte in zemeljskega plina, Grčija namreč pojmuje kot izključno svojo gospodarsko cono, čeprav večji del le-te leži v turškem epikontinentalnem pasu. S predstavnikoma sprtih strani, grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom in turškim zunanjim ministrom Mevletom Cavusoglujem se je včeraj v upanju po umiritvi strasti in vzpostavitvi dialoga sestal Heiko Maas, zunanji minister Nemčije, predsedujoče države Evropski uniji, a kot kaže, brez uspeha. Poleg vojaških ladij, ki bodo za vajo izvajale manevre, bo po vodah vzhodnega Sredozemlja še vsaj do četrtka plula turška ladja Oruc Reis, ki bo v spremstvu svojega vojaškega ladjevja nadaljevala s sondiranjem morskih tal.

Varnostni svet Združenih narodov ne bo nadaljeval postopka za obnovo mednarodnih sankcij proti Iranu, ki so ga prejšnji teden sprožile Združene države Amerike. Kot je povedal predsedujoči varnostnemu svetu, indonezijski veleposlanik Dian Triansyah, med članicami ni soglasja za ponovno uvedbo sankcij, ki so bile odpravljene ob podpisu mednarodnega jedrskega sporazuma leta 2015. Podpisnice sporazuma, Francija, Nemčija in Velika Britanija, so v skupni izjavi poudarile, da so Združene države Amerike od sporazuma maja 2018 enostransko odstopile, zato ne morejo podpreti ukrepa, ki ni v skladu s prizadevanji v podporu sporazumu.

Guverner zvezne države Wisconsin Tony Evers je zaradi protestov, ki so sledili policijskemu streljanju na temnopoltega Jacoba Blaka, razglasil izredne razmere. Blaka je v nedeljo v mestu Kenosha, medtem ko je odpiral vrata svojega avtomobila, policist večkrat ustrelil v hrbet, zaradi česar je Blake paraliziran od pasu navzdol. Izbruhnili so izgredi in spopadi s policijo, v katerih so bili ustreljeni trije ljudje, eden do smrti. Evers je v Kenosho vpoklical nacionalno gardo in ponoči razglasil policijsko uro. Policista, ki je streljal na Blaka, so suspendirali.

Preden se posvetimo osrednji novici s slovenskega političnega parketa, še skok na Madžarsko, kjer se mediji ukvarjajo s temo, s katero se je tudi javnost pri nas ukvarjala dobršen del poletja: gre namreč za politike, ki menijo, da jim kot javnim funkcionarjem ni treba polagati računov svojih dopustovanj. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto zavrača očitke o korupciji in pozive k odstopu, ker je, kot navaja madžarski portal Atlatszo, dopust na Jadranu preživel na 41-metrski jahti Lady MRD četrtega najbogatejšega Madžara Laszla Szijja. Ta je v zadnjem desetletju z madžarsko vlado sklenil za več milijard evrov poslov. Tedenski najem takšne jahte naj bi stal okoli 180 tisoč evrov na teden, kar znaša približno 32 ministrskih plač. Szijjarto ni pojasnil, ali je za najem jahte plačal ali pa je na njej dopustoval na Szijjevo povabilo, zaradi česar bi se lahko znašel v konfliktu interesov. Je pa dejal, da so počitnice del zasebnega življenja, ki nima nič opraviti z njegovim delom. Zveni znano?

Člani sveta DeSUS-a so na tajnem glasovanju s 33 glasovi za in 19 proti izglasovali nezaupnico Aleksandri Pivec, ki pa ostaja predsednica stranke. Čeprav so na seji potrdili razširitev dnevnega reda in nanj dodali glasovanje o razrešitvi predsednice, so sejo zaradi pravnih nesoglasij o tem, ali svet stranke sploh lahko glasuje o razrešitvi, soglasno prekinili. Nadaljevali jo bodo 9. septembra, do tedaj pa bo svet stranke pridobil mnenje komisije za statutarna vprašanja in pritožbe. Pivec sicer ne namerava odstopiti, bo pa, če omenjena komisija odloči, da svet stranke lahko glasuje o razrešitvi, to sprejela. Predsednik sveta Tomaž Gantar je obenem opozoril, da je v primeru morebitnega spora o nejasnostih za razlago pristojen svet stranke, katerega odločitev je dokončna. Tako Pivec kot Gantar sta se sicer zavzela za čimprejšnji sklic kongresa stranke, ki bi po besedah slednjega lahko potekal konec oktobra ali v novembru.