OFF Muslimanske bratovščine
Francoski parlament je na skupni seji spodnjega in zgornjega doma vpisal pravico do splava kot zagotovljeno svoboščino v ustavo. To zagotavlja, da parlament s spremembami zakonov, ki urejajo svoboščino, svoboščine ne more odpraviti. V konkretnem primeru je to na primer zakon, ki zagotavlja državno subvencioniranje splava do štirinajstega tedna nosečnosti. Kljub izdatnemu hvalisanju predsednika Emmanuela Macrona o zaščiti pravic žensk zagotovljena svoboščina ne pomeni enako kot pravica, sprememba ustave pa državljankam reproduktivnih pravic ne širi. Enako neutemeljeno je Macronovo širokoustenje o pionirskem značaju vpisa splava v ustavo, ki so ga svetovni mediji povzeli na sledeč način: Francija prva država s pravico do splava v ustavi. Socialistična federativna republika Jugoslavija je pravico do svobodnega odločanja o rojevanju v ustavo vpisala leta 1974.
Od francoskih svoboščin k človekovim pravicam žensk na Grenlandiji. 143 grenlandskih žensk je vložilo tožbo proti danskemu ministrstvu za zdravje zaradi programa prisilne kontracepcije, v katerega so jih brez njihove vednosti vključile danske nadoblasti. Danska vlada je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila Grenlandija še polnopravna danska kolonija, izvajala program depopulacije otoka. Za ta namen so zdravniki Grenlandkam vstavljali kontracepcijo, znano kot maternični vložek, in jih tako naredili neplodne. Za prisilno kontracepcijo je leta 2017 izvedela grenlandska psihologinja Naja Lyberth, ena od žrtev, novinarji danskega javnega radia DR pa so predlani na podlagi vladnih arhivov razkrili, da je Lyberth le ena izmed več tisoč deklet in žensk, ki so po naročilu danske vlade prejele kontracepcijo. Oktobra lani je 67 žensk od danske vlade zahtevalo izplačilo odškodnine v višini dobrih 40 tisoč evrov na posameznico. Danska vlada se je izgovorila, da preiskava še poteka, zato ne morejo ukrepati. Tako zdaj s tožbo 143 žensk zahteva skupno skoraj šest milijonov evrov odškodnine.
Ostajamo pri revolucionarkah. Umrla je Barbara Balzerani - Sara, voditeljica oborožene osvobodilne organizacije Brigate Rosse. Tri dosmrtne kazni je v italijanskih zaporih odsedela med letoma 1985 in 2006, ko so ji zaradi lepega vedenja oblasti omogočile pogojno svobodo.
Zgornji dom britanskega parlamenta je zavrnil predlog zakona o deportaciji prosilcev za azil z Otoka v Ruando. Zakon so vrnili v spodnji dom parlamenta, pred tem pa ga dopolnili z določilom, po katerem lahko sodišča presodijo proti predpostavki zakona, da je Ruanda varna tretja država, če imajo o tem nasprotne dokaze. Zakon, po katerem je britanska vlada begunce na procesiranje želela poslati v Ruando, je vrhovno sodišče novembra razglasilo za nelegalnega. Kršil je namreč mednarodnopravno načelo nevračanja, kot je presodilo sodišče, ne obstajajo namreč zagotovila, da begunci v Ruandi ne bodo podvrženi mučenju, pregonu ali drugim protibegunskim zločinom. Zato je konservativna vlada Rishija Sunaka vložila nov zakon, v katerem je skušala eksplicitno zapisati, da Ruanda pač je varna država. A prav pri tem ji nagaja lordska zbornica. Sunak je pred glasovanjem člane zgornjega doma pozval, naj ne ovirajo volje ljudi, torej prav tistih ljudi, ki pri imenovanju Sunaka za predsednika vlade niso imeli nikakršne besede.
Vrhovno sodišče v Kairu je osem članov Muslimanske bratovščine obsodilo na javno usmrtitev na vislicah. Med njimi tudi osmega voditelja bratovščine Mohameda Badija, ki je organizacijo vodil med letoma 2010 in 2013, ko je Bratovščina sodelovala v organizaciji množičnega ljudskega gibanja, ki je zrušilo takratnega egiptovskega diktatorja Hosnija Mubaraka. Badija so aretirali leta 2013, med vojaškim državnim udarom proti izvoljenemu predsedniku Mohamedu Morsiju, v katerem je na oblast zavihtel trenutni predsednik Abdel Fatah Al Sisi. Poleg Badija in sedmih sodelavcev je sodišče za načrtovanje zrušitve oblasti Al Sisija in nasilje nad uradnimi osebami 37 ljudi obsodilo na doživljenjsko zaporno kazen, šestim pa je naložilo 15 let težkega dela.
Selimo se k največji podpornici diktature Al Sisija, v deželo sanj, torej tja, kjer ljudje živijo lepo - v sanjah. Donald Trump bo smel kandidirati na letošnjih predsedniških volitvah. Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča zvezne države Kolorado, ki je Donaldu Trumpu prepovedovalo kandidaturo na strankarskih volitvah za predsedniškega kandidata. Sodniki so brez glasu proti odločili, da posamezne zvezne države nimajo pooblastil za izvajanje štirinajstega amandmaja ameriške ustave, ki omogoča izključitev kandidatur posameznikov, sodelujočih pri državnem udaru ali rušitvi ustavnega reda. Vrhovno sodišče v Koloradu je Trumpa namreč izključilo iz kandidature, ker je šestega januarja 2020 pozval svoje volivce k napadu na Kapitol, kjer je potekalo zadnje štetje glasov s predsedniških volitev, na katerih je zmagal genocidni Joe Biden. Po odločitvi zveznega vrhovnega sodišča bo tako Trump lahko zastopal Republikansko stranko na letošnjih volitvah, svojo kandidaturo pa bo lahko potrdil že danes, ko v šestnajstih zveznih državah, tudi v Koloradu, potekajo strankarske volitve. Odločitev vrhovnega sodišča je ustavila tudi prizadevanja za izključitev Trumpove kandidature v zveznih državah Maine in Illinois, kjer sta sodišči za svojo odločitev počakali na zvezno sodišče.
Združene države Amerike so uvedle sankcije proti predsedniku Zimbabveja Emmersonu Mnangagwi, njegovi ženi Auxilliji Mnangagwa, podpredsedniku Constantinu Chiwengi in osmim visokim funkcionarjem. Ameriško ministrstvo za finance jim je zamrznilo lastnino v Združenih državah, jim prepovedalo vstop v državo in poslovanje z ameriško lastnino. Političnemu vrhu Zimbabveja s predsednikom Mnangagwo na čelu ZDA očitajo zaščito lokalnih prekupčevalcev zlata in diamantov pri poslovanju na črnem trgu, to je trgu, ki ga ZDA ne nadzirajo. Sankcije posameznim politikom in njihovim podrepnikom so Združene države vzpostavile sočasno s tem, ko je genocidni predsednik Biden odpravil program sankcij proti Zimbabveju iz leta 2003. Takrat so Zimbabve kaznovali zaradi kampanje nacionalizacije kmetijskih zemljišč, ki so si jih lastili beli kolonizatorji.
Novice na prostoru današnje Republike Slovenije:
Nacionalni preiskovalni urad izvaja 16 hišnih preiskav v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski, ki je z ministrskega stolčka odpihnil Dominiko Švarc Pipan. Policija je obiskala nepremičnine nekdanje ministrice in nekdanjega generalnega sekretarja Igorja Šoltesa, ki po poročanju Slovenske tiskovne agencije nista med osumljenci. Med njimi pa sta po poročanju Večera Simon Starček in Uroš Gojkovič, ki sta po neuradnih informacijah časnika osumljena kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Ostali osumljeni pomagači naj bi bili, tako Večer, koprski podjetnik Sebastjan Vežnaver, ki je stavbo ministrstvu prodal, ter ostali uslužbenci pravosodnega ministrstva, ki so sodelovali pri pripravi pogodb ali drugih listin pri spornem poslu.
Tisti izmed zaposlenih, ki zaradi afere z zgradbo na Litijski niso odleteli z ministrstva, so dobili novo politično šefico. Poslanci so s 45 glasovi za in 18 proti potrdili predlog premierja Roberta Goloba, da nova ministrica za pravosodje postane Andreja Katič. Članica socialdemokratov je funkcijo ministrice za pravosodje že opravljala v času Šarčeve vlade, v Cerarjevi vladi pa je bila obrambna ministrica.
V parlamentu niso potrjevali samo nove pravosodne ministrice, temveč so prvič brali predlog novele interventnega zakona za urejanje razmer v javnem zdravstvu, ki ga je pod vodstvom dežurnega aktivista Jaše Jenulla državnemu zboru predlagala organizacija Glas ljudstva. Predlagane spremembe je povzela državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Eva Vodnik.
Na ministrstvu so prepričani, da je vlada večino predlogov že vključila v uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, s čimer se strinjajo tudi poslanci Gibanja Svoboda, kot je pojasnila Tamara Kozlovič iz poslanske skupine.
Drugo branje zakona bodo po napovedih poslanskih skupin podprli le poslanci Levice in Socialnih demokratov. Stališče je povzela poslanka Socialnih demokratov Bojana Muršič.
Upravno sodišče je zavrnilo predlog mariborskega župana Saše Arsenoviča za izdajo začasne odredbe in zadržanje sklepa mestnega sveta. Ta je Arsenoviču odvzel ustanoviteljske pravice v Javnem holdingu Maribor. Nad holdingom, v katerega je združil najpomembnejša občinska podjetja, je župan nadzor opravljal sam. A mestni svet, v katerem župan nima zagotovljene večine, se mu je postavil po robu. Arsenovič je sodišče skušal prepričati, da bi dejstvo, da bi ustanoviteljske pravice v holdingu namesto njega izvajal mestni svet, imelo nepopravljive posledice. A je upravno sodišče ocenilo, da tožnik ni konkretno izkazal, na podlagi česa je prišel do takih zaključkov.
Vir fotografije: javna last
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj