Ne ena, ne dvajset, ampak na tisoče
V današnji Južni hemisferi gremo na sever, na Grenlandijo. Ta nekdanja norveška, pozneje pa danska kolonija, ima danes status avtonomnega teritorija danskega kraljestva. A sledi kolonializma so na Grenlandiji še vedno vidne: nedavno so tamkajšnje ženske začele ugotavljati, da jih je danska vlada v njihovem otroštvu namerno delala neplodne.
Do petdesetih let prejšnjega stoletja je Grenlandija pod taktirko kolonialne gospodarice vodila samozadostno, dokaj izolacionistično politiko – Danska ji namreč ni dovoljevala trgovinskega razvoja. Leta 1950 je danska vlada nato izdala načrt za preoblikovanje Grenlandije v sodobno socialno državo po razvojnem modelu in pod usmeritvami Danske. Prebivalstvo Grenlandije je začelo naglo rasti, med petdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja se je populacija podvojila na okrog 50 tisoč prebivalcev. Po danskih podatkih iz leta 1965 se je na Grenlandiji letno rodilo 500 nezakonskih otrok, ena tretjina materam, mlajšim od 20 let. Ker je imela Grenlandija vedno več prebivalstva, je bila modernizacija za Dansko vedno držaja in tudi težja – zato se je Danska odločila prihraniti v resnici neznatne količine denarja pri preoblikovanju tradicionalne grenlandske družbe v moderno, a to storila na račun več tisoč deklet in žensk.
2017 je grenlandska psihologinja Naja Lyberth na facebooku delila, da ji je zdravnik pri trinajstih letih brez njene vednosti in dovoljenja namestil obliko kontracepcije, znano kot maternični vložek, ki ga na Danskem imenujejo IUV. Novinarki Celine Klint in Anne Pilegaard Petersen z danskega javnega radia DR sta lani v seriji oddaj, narejenih na podlagi arhivov danske vlade, razkrili, da je Lyberth le ena izmed več tisoč deklet in žensk, ki so brez njihove vednosti po naročilu danske vlade prejele kontracepcijo. V medijih navajajo 4500 žensk, saj so po dokumentih, ki sta jih pridobili novinarki, približno toliko materničnih vložkov namestili med leti 1966 in 1970. Posegi, ki sicer niso dokumentirani v danskih arhivih, so se redno dogajali vsaj do leta 1975. Več žensk je novinarkama povedalo, da so jim vložek vstavili v devetdesetih letih, ena pa tudi, da ji je zdravnik brez vednosti maternični vložek vstavil leta 2014. Prisilno kontracepcijo je torej prejelo najmanj 4500 od devet tisoč takrat plodnih grenlandskih žensk. Število rojstev na Grenlandiji se je tako v letu in pol prepolovilo.
Govorili smo z Najo Lyberth, ki deloma tudi zaradi svoje izkušnje s prisilno kontracepcijo deluje kot psihološka specialistka za travme. Naja je odraščala med preoblikovanjem Grenlandije po danskem modelu sodobne države. Razloži, kakšna je bila grenlandska družinska sestava pred začetkom danskega programa modernizacije grenlandske družbe in kako so spremembe vplivale na prebivalstvo.
Da je bila kontracepcija uporabljena za omejevanje prebivalstva na Grenlandiji, dokazuje tudi izjava nekdanjega danskega grenlandskega ministra Arnolda Christiana Normanna, ki je leta 1970 v parlamentu izjavil, citiramo: »Povečanje prebivalstva na Grenlandiji pomeni, da moramo povečati naša prizadevanja, če želimo doseči izboljšave življenjskih razmer. Kampanja IUV je prispevala k padcu rodnosti«. Kampanja ni bila nikoli predstavljena grenlandskemu deželnemu svetu, ki je bil takrat najvišji predstavniški politični organ na Grenlandiji. Vemo, da svet ni imel nobene formalne pristojnosti, temveč je deloval le kot svetovalni odbor danskim oblastem. Te niso imele nobene zakonske obveznosti razkriti načrta svetu.
Maternični vložek oziroma IUV je pogosta oblika kontracepcije tudi danes. Njena največja prednost je dolgotrajna zaščita, saj po vstavitvi, odvisno od vrste in velikosti vložka, deluje več let. Podobno kot druge oblike kontracepcije ima maternični vložek potencialne neželene učinke, kot so krvavitve. Neprimeren in potencialno škodljiv pa je za osebe z deformacijami maternice, ki jih ni malo. Med splošno populacijo ima eno izmed oblik deformacije maternice slabih sedem odstotkov oseb. To pomeni, da so bile ženske z anomalijami maternice, ki jim je bil maternični vložek vstavljen nevede, izpostavljene zdravstvenim težavam. Žrtve z anomalijami maternice pa niso bile edine, katerih zdravstveno stanje je bilo ogroženo zaradi danske kontracepcijske kampanje.
Kot pove Naja Lyberth, so grenlandskim ženskam zdravniki vstavljali maternični vložek, imenovan Lippes Loop. Ta je bil večji od vložkov, ki so v uporabi danes. Neprimeren je bil zlasti za dekleta in ženske, ki pred prejemom kontracepcije še niso nikoli rodile. Sogovorka opiše, kakšne so bile posledice vstavitve za njeno telo neprimerne kontracepcije, zatem pa predstavi še zgodbo njene znanke.
Sogovornica opiše, kako je začela javno govoriti o prisilni vstavitvi materničnega vložka.
Kako je prišlo do sodelovanja z novinarkama radia DR?
Za mnoge ženske je bila prisilna vstavitev materničnega vložka travmatična. Lani je grenlandski parlament zato zagotovil financiranje terapije za ženske s to izkušnjo. Do začetka septembra letos je za financirano psihološko pomoč zaprosilo 77 grenlandskih žensk. Financiranja pa niso mogle uporabiti Grenlandke, ki danes živijo na Danskem.
Danski parlament je lanskega avgusta pristal na predlog grenlandskega parlamenta, da državi primer prisilne kontracepcije preiščeta skupaj. Parlament se je takrat strinjal, da bo do septembra 2022 Danska zagotovila sredstva in sestavila preiskovalno skupino, ki naj bi s svojim delom končala do konca leta 2024. Vlada pa je s posredovanjem odlašala. Potrebna je bila kritika grenlandskega premierja Múta Egeda, da je Danska preiskovalno skupino sploh sestavila. Skupino sestavlja deset žensk, med drugim z Univerze Ilisimatusarfik v grenlandski prestolnici Nuuk, Univerze južne Danske, Univerze v Kopenhagnu in nekaj članic danskega državnega arhiva. Preiskovanje se je tako začelo konec letošnjega maja, kar pomeni, da bo preiskava končana najhitreje leta 2025. Nekdanja danska ministrica za zdravje Sophie Løhde je pojasnila, da je bil potreben dodaten čas za iskanje pravih raziskovalcev za področje, medtem ko grenlandski politiki trdijo, da Danska zgolj zavlačuje. Naja Lyberth meni, da državna preiskava za žrtve ni dovolj.
Drugega oktobra je odvetnica 67 grenlandskih žensk, med katerimi je tudi sogovornica, Danski poslala odškodninski zahtevek v višini 40 tisoč evrov za vsako posameznico. Če bo Danska zahtevek zavrnila, bodo državo tožile. Kot pove Naja Lyberth, bodo šle tudi do Evropskega sodišča za človekove pravice.
Da je bila med kontracepcijsko kampanjo kršena pravica do odločanja staršev o zdravju njihovih otrok, je ugotovil tudi sam kršitelj, torej danska vlada. Ker je bilo dajanje kontracepcije mladoletnicam brez dovoljenja staršev ilegalno, je danski parlament zakon spremenil. Od leta 1970 naprej tako mladoletnice niso potrebovale privoljenja staršev za jemanje kontracepcije, potrebovale so le privoljenje zdravnika. Na radiu DR so poročali tudi o vsebini zapisnika s seje danskega parlamenta leta 1973, ki je obravnaval delno ilegalnost kontracepcijske kampanje. Parlament je izglasoval, da lahko zdravniki maternični vložek namestijo tudi dekletom, mlajšim od 15 let, a le če so bile predhodno že noseče. Za večino deklet, mlajših od 15 let, je tako parlament nameščanje kontracepcije opredelil za nelegalno. Lyberth je maternični vložek dobila okrog leta 1975, kljub temu da je bila stara le 13 let.
Sogovornica izpostavi, da so bila v program vključena le grenlandska dekleta, ne pa tudi danska, živeča na Grenlandiji. Pravi, da jim je zdravniška oskrba škodovala, namesto da bi jim pomagala.
Danska vlada zahteve 67 žensk še ni niti zavrnila niti potrdila, kot pa je povedala sogovornica, se v primeru prisilne kontracepcije na Grenlandiji oškodovanke pripravljajo na več sodnih procesov, predvsem glede kršenja njihovih človekovih pravic. Po mnenju nekaterih je Danska s kampanjo kontracepcije storila več kot »le« kršila človekove pravice: članica danskega parlamenta Aki-Matilda Høegh-Dam je kontracepcijsko kampanjo namreč označila za genocid nad inuitskimi staroselci, ki predstavljajo 85 odstotkov populacije na Grenlandiji. Organizacija združenih narodov genocid opredeljuje v petih točkah, četrta pa se glasi, da je genocid dejanje »uvajanja ukrepov, ki preprečujejo rojstva v določeni skupini«. Po mnenju Luise Hlock z danskega inštituta za človekove pravice bi bilo genocid v tem primeru težko dokazati, saj bi moralo tožilstvo dokazati, da niso želeli omejiti števila rojstev na Grenlandiji zgolj iz ekonomskih razlogov, ampak na podlagi etničnega ali nacionalističnega sovraštva.
Sodni procesi se šele začenjajo, dejstvo pa ostaja, da je bilo zaradi želje danske politike po varčevanju med moderniziranjem nekdanje kolonije sistematično oškodovanih in zlorabljenih najmanj 4500 žensk, po vsej verjetnosti pa še več.
Foto: Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0 DEED.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj