OFF Nata in sindikata
Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je s slovaškim zunanjim ministrom Ivanom Korčokom in obrambnim ministrom Jaroslavom Nad’om podpisal dogovor o vojaškem sodelovanju. Po dogovoru bo ameriška vojska lahko brezplačno uporabljala slovaški letališči pri krajih Sliač in Malacky. V zameno naj bi Združene države investirale v slovaške vojaške zmogljivosti, med drugim 87 milijonov evrov v obnovo obeh letališč, ki ju ameriška vojska sicer že uporablja. Dogovor, ki ga mora ratificirati še slovaški parlament, bo trajal vsaj 10 let. Po tem obdobju imata strani pravico od njega odstopiti, a bo ameriška vojska lahko infrastrukturo, ki jo bo obnovila, uporabljala »dokler bo potrebno«. Slovaška opozicija in generalni državni tožilec dogovoru, ki ga Slovaška podpisuje v času ameriško-ruske diplomatsko-propagandne vojne glede ukrajinske krize in dodatne napotitve ameriških čet v vzhodnoevropske članice Nata, nasprotujeta predvsem na podlagi kršenja suverenosti Slovaške. Po trditvah slovaške vlade ima podobne dogovore ameriška stran sklenjena že s 23 članicami Nata.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg bo po izteku vodenja vojaške zveze konec leta zasedel stolček guvernerja norveške centralne banke. Preden je postal prvi mož Nata, je Stoltenberg na Norveškem že bil premier.
Ameriške sile so po besedah predsednika Joeja Bidena »z bojišča uspešno odstranile« vodjo Islamske države Abuja Ibrahima Al Kurajšija. Ameriške specialne enote so namreč izvedle racijo na severozahodu Sirije, kjer so strnjeni še zadnji ostanki islamističnih milic, ki se borijo proti oblasti predsednika Bašarja Al Assada. Preden so ameriške enote Al Kurajšija zajele, se je ta po trditvah ameriške vojske razstrelil, prav tako je z njim umrla njegova družina. V operaciji naj bi skupno umrlo 13 civilistov. ZDA so v Siriji močneje spet posegle že konec prejšnjega meseca, ko so z letalskimi napadi podprle kurdske sile pri napadu Islamske države na mesto Hasak.
Prvi minister Severne Irske Paul Givan je v protest proti carinskim kontrolam blaga, ki je na Severno Irsko uvoženo iz drugih delov Združenega kraljestva, odstopil. Njegov odstop sledi odločitvi kmetijskega ministra Edwina Pootsa, ki je v noči s srede na četrtek napovedal odpravo carinskih kontrol izdelkov, uvoženih iz Velike Britanje na Severno Irsko. Na Severnem Irskem si želijo novega dogovora med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ki bi dotične carinske kontrole odpravil. Uvedel jih je namreč posebni protokol dogovora o brexitu, ki ga je konec leta 2020 z Unijo sklenil Boris Johnson. Odstop Givana in odločitev Poota je pritisk vladajoče stranke severnoirskih unionistov na britanske pogajalce z Brusljem, naj nov dogovor dosežejo še pred marcem. Gre tudi za notranjepolitično igro unionistov, ki so si na lokalnih volitvah maja obetali poraz proti republikanski stranki Sinn Féin, sicer njihovi koalicijski partnerici.
Med trenutnimi prioritetami Borisa Johnsona reševanja severnoirskega vprašanja prav gotovo ni, saj se trenutno ukvarja predvsem z ohranitvijo lastnega položaja, ki se maje zaradi afere s prirejanjem zabav na Downing Streetu. Zaradi napak pri organiziranju zabav so odstopili vodja Johnsonovega kabineta Dan Rosenfield, glavni tajnik Martin Reynolds, premierjev svetovalec za komuniciranje Jack Doyle in politični svetovalki Munira Mirza ter Elena Narozanski.
Španski parlament je s 175 glasovi za in 174 glasovi proti potrdil reformo delovnega prava, eno glavnih predvolilnih obljub vladajoče socialistične stranke. V opozicijski ljudski stranki trdijo, da je sprejem zakona rezultat napake v elektronskem sistemu za glasovanje: glas poslanca ljudske stranke naj bi namreč prištel k podpornikom zakona, kljub temu da je glasoval proti. Podpora je bila že tako tesna, saj so socialisti večinsko podporo zakonu zagotavljali z dogovori s sicer opozicijskimi manjšimi strankami, kakor je Ciudadanos. Socialistična stranka se je k delovni reformi zavezala v koalicijskem sporazumu s Podemosom, v katerem so se dogovorili za odpravo protidelavske zakonodaje, ki jo je leta 2012 sprejela vlada pod vodstvom Ljudske stranke. Takrat je vlada omejila moč sindikatov v pogajanjih s tem, da so pogajanja o plačah po novem potekala na ravni podjetij in ne celotnih sektorjev. Poleg tega je znižala zakonsko predpisane višine odpravnin pri odpuščanjih. Nova zakonodaja, ki jo je vlada uskladila tako z delodajalci kot s sindikati, nazaj uvaja sektorska kolektivna pogajanja, njen glavni cilj pa je omejitev fleksibilnih oblik dela, denimo z omejitvijo trajanja pogodb o začasnem delu. Prek tovrstnih pogodb dela kar četrtina španske delovno aktivne populacije, kar je največji delež v Evropski uniji. Na reformo delovne zakonodaje je španska vlada vezala tudi evropske milijarde pomoči za okrevanje po pandemiji.
Poljski premier Matuesz Morawiecki je s češkim kolegom Petrom Fialo podpisal dogovor o končanju sodnega spora glede rudnika lignita Turow na jugozahodu Poljske. Delovanje rudnika, ki leži ob meji s Češko, je od odločitve Sodišča Evropske unije lanskega septembra poljsko državo stalo pol milijona evrov na dan. Kazen je morala Poljska plačevati Uniji, saj je sodišče med obravnavo češke tožbe odredilo prenehanje dejavnosti v rudniku. Čehi so Poljsko tožili zaradi okoljskih učinkov, ki jih ima rudnik tudi na Češki strani meje: trdijo, da je povzročil odtekanje podtalnice, prekomeren hrup in siceršnjo okoljsko škodo. Premierja sta se dogovorila, da bo Češka tožbo na sodišču umaknila še pred dokončno razsodbo sodišča, v zameno pa ji bo Poljska plača 45 milijonov evrov za izboljšavo infrastrukture in druge ukrepe za zaščito okolja. Prav tako bodo Poljaki zgradili podzemno pregrado, ki naj bi rešila problem odtekajoče podtalnice. Po besedah poljskega premierja se bo obratovanje rudnika in povezane termoelektrarne nadaljevalo nemoteno.
Vlada je potrdila dogovor Ministrstva za zdravje ter sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Dogovor, ki ga strani sicer še nista podpisali, bo državni proračun obremenil za okrog 113 milijonov evrov letno. Sledil naj bi stavkovnemu sporazumu med vlado in Fidesom iz leta 2016, prav tako pa vključuje začasno zvišanje plač zdravnikom po zadnjem protikoronskem zakonu. Plače bi se večini zdravnikov lahko dvignile za do šest plačnih razredov, a še ni jasno, ali samo začasno, za eno leto po 48. členu desetega protikoronskega zakona, ali trajno. Vlada naj bi začela pogajanja tudi s sindikati javnega sektorja, ki jim je enostranski dvig zdravniških plač vzbudil upe po višanju ostalih plač v javnem sektorju. Izhodišča za pogajanja je vlada že sprejela.
Ponižujoča pa so izhodišča za pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva, ki jih je vlada sprejela po preteku dogovorjenega roka za začetek pogajanj. Tako menijo sindikati, ki so 16. januarja napovedali stavko. Vlada je le za nekatere delavce v zdravstvu predlagala uskladitev plač za plačni razred ali dva, za zaposlene v laboratorijih in radiološke inženirje pa višje plače sploh niso predvidene. Tako bi za 50 tisoč zaposlenih vlada namenila zgolj 5,8 milijona evrov več kot doslej.
Posledica premikov v zdravstvu je tudi poziv članom Sviza oziroma Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti, da glasujejo o izvedbi splošne stavke 9. marca. Po besedah glavnega tajnika sindikata Branimirja Štruklja zahtevajo takojšnje splošno odprtje plačnega stropa za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju. V sindikatu zahtevajo tudi sklenitev dogovora o vrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki ga povzroča epidemija v vzgojnoizobraževalnih zavodih.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj