OFF novih starih predsednikov

Aktualno-politična novica
11. 1. 2022 - 15.00
 / OFF

Umrl je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Sassoli je bil italijanski socialdemokratski politik in od leta 2019 predsednik Evropskega parlamenta. Po pravilih, ki veljajo v parlamentu, bi njegov mandat trajal dve leti in pol, za novega pa se ni odločil kandidirati. Novega predsednika oziroma predsednico bodo poslanci predvidoma izvolili še ta mesec. Položaj bo v okviru povolilnega dogovora začasno zasedla malteška poslanka Roberta Metsola, članica Evropske ljudske stranke.    

Ponovna zmaga Marka Rutteja na nizozemskih parlamentarnih volitvah
 / 18. 3. 2021
Na Nizozemskem je zaprisegla nova vlada pod vodstvom starega premierja. Po 299 dneh, kolikor jih je minilo od marčevskih parlamentarnih volitev, je nizozemskemu premierju Marku Rutteju uspelo oblikovati njegovo četrto vlado in si tako zagotoviti še en mandat. Najdaljša koalicijska pogajanja v nizozemski zgodovini so formalno sicer res prinesla novo vlado, a spreminja se bore malo. Koalicijo bodo še naprej sestavljale desnosredinska Ljudska stranka, ki jo vodi Rutte, socialno-liberalna stranka D66, Krščanski demokrati in Krščanska unija. Stara koalicija je obstala kljub želji stranke D66 po sodelovanju z nekaterimi levimi strankami in povolilnim obljubam Krščanske unije, da z Ruttejem ne bo več sodelovala. 

o ponovni izvolitvi Daniela Ortege
 / 11. 11. 2016
Tudi onkraj Atlantika je nova vlada stara. V Nikaragvi je namreč četrtič zapored na predsedniški položaj prisegel Daniel Ortega. Na novembrskih predsedniških volitvah je Ortega zmagal s 75 odstotki glasov, kmalu po razglasitvi prvih rezultatov pa so njegovo zmago za nelegitimno označili številni mednarodni opazovalci, potem ko je bila udeležba onemogočena mnogim opozicijskim politikom. Na dan Ortegove četrte inavguracije so Nikaragvo zaradi domnevnega kršenja demokratičnih načel znova doletele sankcije Združenih držav Amerike in Evropske unije, uperjene proti več vladnim uradnikom ter Ortegovim družinskim članom, ki zasedajo vidna mesta v vrhu predsedniške administracije.

Protivladni protesti in vladni odgovor v Kazahstanu
 / 7. 1. 2022
Novega predsednika vlade pa dobiva tudi Kazahstan. Kazahstanski parlament je na to mesto potrdil Alikhana Smailova, ki ga je za opravljanje funkcije predlagal predsednik države Kasim-Žomart Tokajev. Smailov je bil sicer podpredsednik vlade, ki jo je Tokajev prejšnji teden razpustil, ko je zaradi protestov razglasil izredne razmere. Tokajev je ob robu imenovanja novega predsednika vlade sporočil, da bodo ruski vojaki, ki so bili v Kazahstan napoteni za umirjanje protestov, v četrtek začeli zapuščati državo.

Podpredsednik ameriške centralne banke Richard Clarida je dva tedna pred iztekom mandata napovedal svoj odstop. Razlog za to je razkritje, da je več najvišjih funkcionarjev banke zasebno trgovalo z delnicami na borzi, očitno na podlagi informacij, ki so jih imeli kot odločevalci na banki. Clarida je namreč ob začetku leta 2020 premaknil dober milijon evrov premoženja iz obveznic v delnice kakšen teden, preden je ameriška centralna banka napovedala intervencijo na delniške trge. Ta je seveda povzročila dvig delniškega trga. Tiskovni predstavniki centralne banke so povezanost Claridovega odstopa in njegovega trgovanja z delnicami sicer zanikali, a so že spremenili interna pravila za uslužbence. Prejšnji teden sta v enakih okoliščinah odstopila še dva visoka uslužbenca banke. 

Po krizi s krompirjem, ki je prizadela predvsem Japonsko, se sedaj s pomanjkanjem piščančjega mesa sooča Avstralija. Tudi tokrat je glavni krivec epidemija, natančneje nova različica virusa omikron. Zaradi množičnih karanten dostavljalnih delavcev so ostale prazne tako nekatere police v trgovinah kot tudi zaloge znane verige s hitro prehrano KFC. Trenutno tako največje žrtve epidemije niso Japonci, ki jim je v McDonald’su na voljo le najmanjša porcija pomfrija, temveč so jih prehiteli Avstralci, ki v KFC-ju ne morejo naročiti perutničk.     

Stopnjevanje secionističnih teženj Republike Srbske in Milorada Dodika
 / 13. 12. 2021
V Sarajevu in v večjih mestih po svetu so se zbrali protestniki, ki so zahtevali odziv mednarodne skupnosti na grožnje Republike Srbske z odcepitvijo. V več evropskih prestolnicah je proteste organizirala bošnjaška diaspora. Evropski uniji očitajo, da njihova prizadevanja za ohranitev celovitosti Bosne in Hercegovine niso bila dovolj učinkovita. Trenja v federaciji so se začela, ko je Valentin Inzko, visoki zunanjepolitični predstavnik za Bosno in Hercegovino, prepovedal zanikanje srebreniškega genocida, na kar so se srbski predstavniki odzvali z bojkotom skupnih institucij. Milorad Dodik, srbski član tripartitnega predsedstva, je napovedal izstop Republike Srbske iz skupnih institucij na področju vojske, sodstva in davkov. Prejšnji teden so proti Dodiku Združene države Amerike uvedle nove sankcije. Blokirali so vse premoženje, ki je del njihove jurisdikcije, in kriminalizirali transakcije z njim. 

O županih z najdaljšim stažem in ali bi bilo potrebno omejiti število županskih mandatov
 / 19. 11. 2018
Na pobudo kočevskega župana Vladimirja Prebiliča je 57 županj in županov ustanovilo Klub nepovezanih županj in županov. Na ustanovnem sestanku v Šentjurju, kjer je vlogo koordinatorja kluba začasno prevzel hrastniški župan Marko Funkl, so se pogovarjali predvsem o svoji vlogi v tem supervolilnem letu. Zavzeli so se za sorazmeren razvoj Slovenije in ukinitev prepovedi hkratnega opravljanja poslanske in županske funkcije, ki je bila uzakonjena leta 2011. Prebilič, ki ambicij po kandidaturi na predsedniških volitvah ne skriva, kot ključno vlogo novoustanovljenega kluba prepoznava decentralizacijo Slovenije.  

Izjava

Prebilič dodaja, da bodo v naslednjih dveh tednih zbrali mnenje članstva o aktivnejši participaciji na državnozborskih in predsedniških volitvah ter se nato odločili o nadaljnji poti in morebitnem preoblikovanju kluba v politično stranko.

Umanotera, onesnaženost zraka, protest, Celje
 / 26. 11. 2013
Zakon o sanaciji Celjske kotline se je ponovno znašel na poslanskih klopeh. Tudi tokrat ga je v parlament vložila nepovezana poslanka Janja Sluga, podpise pa je prispevala tudi večina opozicijskih poslancev. Predlog zakona predvideva, da bi sanacijo plačala predvsem Cinkarna Celje kot glavna onesnaževalka. Največji okoljski problem predstavlja prav onesnaženost s težkimi kovinami, za kar je odgovorna ravno celjska Cinkarna. Sluga razloži, v čem se zakon razlikuje od prejšnjih dveh, ki glasovanja v parlamentu nista prestala.

Izjava

Sluga je dodala, da pričakuje podporo vseh poslancev. 

OFF je pripravil Blaž pod mentorstvom Matije. 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.
randomness