OFF oboroževanja Ukrajine

Mineva sto dni ruske invazije na Ukrajino, ki se ji obeta nadaljnje oboroževanje zahodnih zaveznic. Nemški kancler Olaf Scholz je v parlamentu napovedal, da bo nemška vojska ukrajinski dobavila najsodobnejši sistem protiletalske obrambe, kar jih premore nemška vojska, to je Iris-T. Obenem bo Nemčija Ukrajini zagotovila sledilni radar, ki zazna topništvo, in večnamenske rakete. V začetku maja je Bundestag izglasoval sklep o pošiljanju težkega orožja, ki je pomenil precejšen obrat v politiki tako imenovane semaforske koalicije do posredovanja v vojni v Ukrajini. Tej je na podlagi omenjenega sklepa namenjenih tudi petdeset protiletalskih sistemov tipa gepard in sedem samohodnih havbic, vendar to orožje še ni prispelo na cilj.

Ukrajini bodo oborožitev poslale tudi Združene države Amerike, in sicer sodobne raketne sisteme srednjega dosega, kar je potrdil ameriški predsednik Joe Biden. Z njimi bi ukrajinska vojska lahko dosegla cilje v radiju približno 70 kilometrov. Uporabljala naj bi jih predvsem v Donbasu, kjer je ruska vojska v zadnjih tednih najbolj okrepila svojo ofenzivo. Poleg raketnih sistemov srednjega dosega, za uporabo katerih se bodo morali pripadniki ukrajinske vojske še izučiti, bodo ZDA Ukrajini dostavile še več protitankovskih raket javelin, oklepna vozila, helikopterje in različne rezervne dele. Gre že za 11. sveženj ameriške vojaške pomoči in prvi iz 37 milijard evrov vrednega zakona, ki ga je pred dvema tednoma potrdil ameriški kongres. Na ameriško oboroževanje Ukrajine se je odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je dejal, da nova dobava orožja povečuje tveganje, da bi se ZDA znašle v neposrednem konfliktu z Rusijo.

Potem ko je rusko podjetje Gazprom včeraj prekinilo dobavo plina nizozemskemu energetskemu podjetju GasTerra, je danes to storilo tudi za danski Orsted. Odločitev sledi zavrnitvi plačevanja plina v rubljih, kar je aprila za tako zvane »neprijateljske države« Rusija uvedla po odloku predsednika Vladimirja Putina. Gazprom je Orstedu lani dobavil skoraj dve milijardi kubičnih metrov plina, kar je enakovredno dvema tretjinama danske porabe. Uradni København zagotavlja, da ne bo prišlo do motenj v oskrbi, saj da so skladišča na Danskem in v Nemčiji polna. Ker Danska nima plinovoda, ki bi vodil direktno iz Rusije, do prekinitve dobave plina neposredno ne more priti, država pa bo plin še naprej lahko dobivala na evropskem trgu. Rusija je dobavo plina zaradi nepripravljenosti na plačevanje v rublju že zaustavila Bolgariji, Poljski, Finski in Nizozemski.

Poslanci libanonskega parlamenta so na konstitutivni seji za svojega predsednika ponovno, že sedmič zapored, izvolili Nabiha Berrija, ki to funkcijo zaseda od leta 1992. Po parlamentarnih volitvah, prvih po finančni krizi od avgusta 2019, ki so v Libanonu potekale 15. maja, nobena izmed strankarskih koalicij nima absolutne večine. Hezbolahu skupaj s političnimi zavezniki do te v 128-članskem parlamentu zmanjkajo štirje glasovi; imajo jih namreč 61. Berri je na glasovanju prejel 65 glasov, torej ravno dovolj za izvolitev, vendar najmanj v treh desetletjih. 23 glasovnic je bilo praznih, 40 neveljavnih. Kot vodja šiitskega gibanja Amal, ki je blizu Hezbolahu, se Berri za položaj predsednika parlamenta vedno poteguje brez protikandidatov. V skladu z dogovorom o delitvi oblasti je ta v Libanonu vedno namenjen šiitu, premier je sunit, predsednik države pa maronit.

Šrilanško vrhovno sodišče je razveljavilo pomilostitev Duminda Silve, nekdanjega poslanca, obsojenega na smrt zaradi umora političnega nasprotnika, in odredilo, da ga policija nemudoma ponovno zapre. Tričlanski sodniški senat je o precedenčni zadevi odločal, potem ko je hči Bharatha Lakshmana, ki so ga Silva in njegovi podporniki 8. oktobra 2011 v prestolnici Kolombo ubili v streljanju, vložila zahtevo po presoji pomilostitve. To je junija lani – ob protestih Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice – podpisal predsednik Gotabaja Radžapaksa.

Medtem je premier Ranil Vikremesinge napovedal, da bo vlada sprejela davčne reforme, v sklopu katerih bodo davek na dodano vrednost povišali z 8 na 12 odstotkov, obdavčitev dobičkov korporacij pa s 24 na 30 odstotkov. Na ta način želi zvišati prihodke, predvidoma skupaj za 300 milijonov evrov. Država se nahaja v primežu najhujše gospodarske krize od razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948. Inflacija v maju je po podatkih šrilanškega statističnega urada znašala rekordnih 39 odstotkov.

Na kongresu Evropske ljudske stranke, krajše EPP, v Rotterdamu je bil za novega predsednika izvoljen Nemec Manfred Weber, sicer edini kandidat. Prejel je 447 od 515 oddanih glasov in bo nasledil Poljaka Donalda Tuska, ki je predsedovanje EEP opravljal od leta 2019. Po pričakovanjih bo Weber ostal vodja politične skupine, največje v Evropskem parlamentu. V Evropskem svetu od 27 voditeljev držav članic Evropske unije trenutno sedi sedem članov EPP, Webrov cilj pa je, kot se je izrazil, znova povečati vlogo svoje stranke v evropski politiki.

Okrožno sodišče v Zagrebu je sodelavki ruskega feminističnega kolektiva Pussy Riot Ajsoltan Nijazovi odredilo ekstradicijski pripor. V ponedeljek je Nijazovo na mejnem prehodu Obrežje na podlagi 20 let stare tiralice turkmenistanske oblasti aretirala hrvaška policija, potem ko je – po neuradnih informacijah – hrvaški urad Interpola prejel dopis, s katerim je veljavnost naloga za aretacijo potrjena. Nijazovo je prejšnji teden, pred četrtkovim koncertom Pussy Riot v Gala Hali, aretirala tudi slovenska policija, vendar je sodišče ugotovilo, da ni pogojev za odreditev omejevalnih ukrepov. Na odločitev zagrebškega sodišča se Nijazova lahko pritoži; če ne bo uspešna, ji grozi deportacija v Turkmenistan, kjer je obtožena spornih bančnih poslov in sodelovanja z opozicijo.

V Državnem zboru na 3. izredni seji poteka odločanje o 15. slovenski vladi. Poslanke in poslanci bodo potrjevali 17-člansko ministrsko ekipo mandatarja Roberta Goloba, ki je imel uvodni nagovor.

Izjava

Za izvolitev ministrske ekipe je potrebna podpora večine navzočih poslancev, ki bodo na javnem glasovanju odločali o listi kandidatov v celoti. Nova vlada nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov. Po napovedih bo Golob še danes prevzel posle od poslavljajočega se premierja Janeza Janše, novoizvoljena vladna ekipa pa se bo zvečer sešla na prvi seji vlade.