OFF pomladne kolekcije

Makedonija je tudi uradno postala članica severnoatlantskega zavezništva NATO. Pogoje za pristop je sicer izpolnjevala že od leta 2008, vendar je postopek blokirala Grčija. Državi sta spor razrešili s prespanskim sporazumom junija 2018, ko se je severna soseda Grčije preimenovala v Republiko Severno Makedonijo in je Grčija ratificirala pristopni protokol v NATO. Sledila ji je Slovenija februarja 2019, kot zadnja pa je zeleno luč 17. marca letos prižgala Španija.

Ob 61-odstotni udeležbi na referendumu v Gvineji je skoraj 92 odstotkov volivcev glasovalo za spremembo ustave, ki med drugim podaljšuje predsedniški mandat s petih na šest let. Referendumski dan so zaznamovali protesti, saj opozicijo skrbi, da bi si s sprejetjem nove ustave sedanji predsednik Alpha Condé lahko potencialno izboril nova mandata. Nova ustava namreč izrecno ne pojasni, ali lahko predsednik, ki je po stari ustavi opravil dva mandata, ponovno kandidira. Poleg omenjene spremembe pa bodo od sedaj naprej v Gvineji prepovedane poroke mladoletnikov in obrezovanje žensk, prav tako pa nova ustava daje enake pravice ženskam pri ločitvi. Ustavno sodišče ima sedaj osem dni časa, da rezultat potrdi. 

Predstavnik Talibov Zabihulah Mudžahid je v izjavi zavrnil pogovore s pogajalsko skupino afganistanske vlade s pojasnilom, da v skupini niso zadostno reprezentirane vse afganistanske skupnosti. Ta je seznam 21-ih predstavnikov, ki vključuje podpornike predsednika Ašrafa Ganija, objavila v petek, drugi afganistanski predsednik Abdula Abdula, ki rezultata volitev ne priznava, pa se na dejanje ni odzval. Zavrnitev pogovora predstavlja dodaten zastoj v mirovnem procesu, ki je pogoj za umik ameriških sil iz Afganistana, po nesporazumih o številu zapornikov, ki naj bi si jih strani izmenjali. Talibi so namreč zahtevali takojšen izpust pet tisoč ujetnikov, Gani pa je obljubil izpust tisoč petsto ljudi, s čimer naj bi začeli do konca marca, dodatnih 3500 ljudi pa naj bi izpustili po začetku pogajanj.

Upokojeni venezuelski general Cliver Alcala se je v Kolumbiji predal oblastem, ki so ga izročile ZDA. Kljub temu, da gre za dolgoletnega kritika venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, so ga ameriške oblasti prejšnji teden uvrstile na seznam “narkoterorističnih zarotnikov”, ob bok Maduru, in za informacije o njem razpisale nagrado v višini 9-ih milijonov evrov. Alcala je po objavi seznama prevzel odgovornost za nakup orožja in vojaške opreme, ki ju je kolumbijska policija zasegla prejšnji teden in naj bi bila namenjena v Venezuelo. Pri tem naj bi upokojeni general sodeloval z opozicijskim vodjo Juanom Guaidójem ter neimenovanimi ameriškimi svetovalci. 

Izredne razmere po hrvaško. Župan Zagreba Milan Bandić je sklical tiskovno konferenco, na kateri je želel medije obvestiti o situaciji v domovih za ostarele po potresu 24. marca. Kljub omejitvam gibanja se je odločil, da bo izjavo podal kar na Trgu Drage Iblera, a mu je neznani vestni državljan prekrižal načrte in policijo obvestil o zboru več kot petih oseb. Varuhi zakona so posredovali in ločevali novinarje ter snemalce ob pozivih, naj upoštevajo varnostno razdaljo. Situacijo opiše novinarka RTL Silvana Menđušić.

Izjava

Slavni slovenski modni oblikovalec Janez Janša predpisuje nove smernice za letošnjo pomlad. Do estetskega telesa lahko pridete tudi brez pretiranega športanja: vlada je namreč sprejela odlok o dodatni omejitvi gibanja v odgovor na domnevno množično izletnikovanje zalednih državljanov na obalo. Po novem je slehernik omejen na občino svojega začasnega ali stalnega prebivališča. Če tam ni trgovine, pošte, banke in podobnih storitev, pa mu je vstop na ozemlje druge upravne enote vendarle dovoljen. Poleg tega mora v omenjenih institucijah gibalec upoštevati nove modne smernice *kih *kih - pardon, varnostne predpise in uporabljati zaščitno opremo: maske in rokavice. V primeru, da si poslušalka ali poslušalec ne lasti antivirusne tkanine, pa kar brez skrbi, za pomladni look zadoščata namreč zgolj šal ali ruta, bojda tudi burka. 

Poleg ukrepov za lepši izgled državljanov pa je vlada predstavila tudi predlog zakona o širjenju pooblastil policije. Ta predvideva možnost pridobivanja podatkov o lokaciji mobilnega telefona uporabnika neposredno od operaterja, torej brez predhodne odredbe sodišča, vendar le pod pogojem, da oseba s tem pisno soglaša. Do telefonskih številk pa naj bi brez soglasja dostopala tudi vojska. Urad informacijske pooblaščenke je namreč prejel prijavo, citiramo: “da so ob enem od epidemioloških testiranj na letališču predstavniki Slovenske vojske MORS zahtevali od epidemiološke službe NIJZ seznam potnikov, s katerimi so bile opravljene epidemiološke ankete". Seznam, ki ga je vojski poslal NIJZ, pa je vseboval tudi telefonske številke potnikov. Kot kaže, si državljani ne bomo dopisovali le z vlado Republike Slovenije, temveč tudi z njeno - to je NAŠO vojsko. Več o vedno novih omejitvenih odlokih vlade pa v OFFsajdu ob 17-ih.

Znanstvena redakcija se sprašuje: na podlagi katerih podatkov pa vlada sploh sprejema te ukrepe? Od črnega četrtka, ko smo v Sloveniji našteli 70 novih okužb z virusom SARS-CoV-2, število okužb pada. Včeraj je bilo tako v Sloveniji zaznanih 26 novih okužb, pri čemer je bilo izvedenih 569 testov, kar je več kot polovica manj kot na najbolj aktivne dni v preteklem tednu. Pri številu okužb, ki so bile zadnja dva dni na novo odkrite, se tako morda pozna učinek vikenda. 

Podatki, ki jim lahko sledimo na vladnih straneh, namenjenih novemu koronavirusu, nas puščajo v temi, saj iz njih ni jasno, kje so žarišča in kako se virus širi po skupnostih. Tako ne vemo, ali naj bomo optimistični in upamo na to, da se krivulja plošči, ali gre le za anomalije pri metodologiji in izbiri vzorcev testiranja. Navkljub manjšemu številu zaznanih okužb se ukrepi zaostrujejo. Dokler omejitev ne bodo javnosti pojasnili epidemiologi, lahko sklepamo, da niso namenjene le zajezitvi epidemije, pač pa je njihov namen ustrahovanje in splošni nadzor nad prebivalstvom. 

 

OFF je pripravil vajenec Andrej.