OFF rdečega alarma
Predstavniški dom ameriškega kongresa je za novega predsednika uspel izvoliti republikanca Mika Johnsona. Prejel je 220 glasov, za izvolitev jih je potreboval 215. V začetku meseca so poslanci odstavili Kevina McCarthyja, od tedaj kongres ni mogel sprejemati zakonov. Predsednik države Joe Biden je v kongres že poslal 100 milijard evrov težak zakon, ki predvideva financiranje za Ukrajino, Izrael, pa tudi za varovanje ameriške meje z Mehiko. Kongres mora sprejeti tudi nov proračun ali vsaj znova začasno podaljšati financiranje vladnih agencij. Johnson je že predstavil lasten načrt, po katerem bi financiranje začasno podaljšali, kasneje pa sprejeli konservativnejši, torej bolj škrt proračun. Republikanci, ki imajo v spodnjem domu večino, so večkrat poskusili za predsednika postaviti Jima Jordana, a za to niso zbrali glasov. Škodilo mu je, da ga je jasno podprl nekdanji predsednik države Donald Trump, ki je bil pri Johnsonu bolj nevtralen. Toda tudi Johnson je Trumpov. Prav Johnson je oblikoval argument proti legitimnosti zadnjih predsedniških volitev, češ da so nekatere zvezne države med pandemijo covida-19 spremenile volilne procedure na način, ki je bil po njegovem neustaven. Kakopak je Johnson tudi po prepričanjih konservativen politik, ki se denimo aktivno bori proti pravici do splava.
Ameriški sindikat delavcev avtomobilske industrije je po šesttedenski stavki dosegel začasni dogovor z upravo podjetja Ford. Potem ko bo dogovor ratificirala še večina 16 tisoč stavkajočih delavcev pri Fordu, bo uprava delavcem nemudoma dvignila plače za enajst odstotkov, v roku štirih let pa skupno za petindvajset odstotkov. Najbolje plačani proizvodni delavci bodo tako namesto 30 evrov prejemali nekaj manj kot 40 evrov urne mezde. Hkrati bo Ford omogočil pravico do stavke ob zapiranju posameznih tovarn. Trenutna stavka še ni zaključena, saj združeni delavci avtomobilske industrije stavkajo tudi v firmi General Motors in Fiatovem Stellantisu. Dogovor med upravo Forda in delavskimi predstavniki je pozdravil tudi glavni pokrovitelj genocida v Palestini, predsednik Joe Biden, kljub temu da uprave vseh treh avtomobilskih podjetij tarnajo, da bo zmanjkalo denarja za investicije.
Sionistična okupatorska vojska je ponoči s pomočjo tankov vstopila v okupirano Gazo in se nekaj ur kasneje vrnila v vojaška oporišča. Manjše operacije na palestinski strani ograje so izraelski vojaki sicer izvajali vse od začetka genocidne ofenzive pred skoraj tremi tedni, a tokrat so prvič uporabili tanke. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred tem že sporočil, da je vojska v zaključni fazi priprav na kopensko ofenzivo proti Palestincem. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo francoska vojska v roku dveh dni na obalo okupirane Gaze poslala ladjo Tonnerre, namenjeno transportu helikopterjev, da bi s tem zagotovila varen uvoz humanitarne pomoči Palestincem. Izraelska okupatorska vojska namreč na območje Gaze spušča le majhne količine humanitarne pomoči, ki je namenjena predvsem oskrbi ranjencev in bolnih ter pokopu umorjenih.
Na evropska bojišča. Robert Fico je zaprisegel kot novi slovaški premier in že napovedal, da Slovaška ne bo podprla dodatne vojaške pomoči Ukrajini in novih sankcij proti Rusiji. Svoje predvolilne obljube je ponovil, preden se je odpravil na dvodnevni vrh predstavnikov držav Evropske unije. Slovaška predsednica Zuzana Čaputová je Fica, ki je premier postal četrtič, in vlado imenovala, potem ko je njegova stranka Socialni demokrati – Smer oblikovala koalicijo s stranko Socialni demokrati – Glas in Slovaško nacionalno stranko. Čeprav sta največji stranki v vladi deklarativno socialdemokratski, notranjepolitično zagovarjata ideološko desničarske politike, kot je zapiranje države pred migranti. Obema strankama so po zmagi na slovaških volitvah v skupini evropskih socialistov in demokratov članstvo zamrznili.
Državni zbor je po nujnem postopku sprejel novelo zakona o delovnih razmerjih in novelo zakona o tujcih. Novela zakona o delovnih razmerjih, o kateri se je minister za delo Luka Mesec eno leto pogajal s predstavniki delodajalcev in delavcev, v pravni red prenaša tri evropske direktive. Poleg tega uvaja več ukrepov za izboljšanje pravic delavcev, kot je možnost polletnega zadržanja odpovedi sindikalnih zaupnikov. Kot smo poročali v torkovem Štekerju, so delodajalski predstavniki pri večini ukrepov uspeli doseči kompromise, zaradi katerih bodo ohranili večji del svoje oblasti nad delavci.
Novela zakona o tujcih je odraz vladnega spoznanja, da nacionalistični pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni pri pridobivanju dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine ni pravočasno uresničljiv. Zato novela namesto pogoja vstopne ravni znanja slovenščine uvaja pogoj znanja jezika na preživetveni ravni. Govori Tina Heferle, državna sekretarka na notranjem ministrstvu:
Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pa pogoj opravljenega jezikovnega izpita na ravni A2 oziroma vmesni ravni ostaja. Na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve so koalicijske stranke sprejele tudi dopolnilo novele zakona o tujcih, ki rok za pridobitev pravice združevanja z družino skrajšuje z dveh na eno leto.
Agencija za okolje je za jutri zaradi napovedanih močnih padavin in vetra izdala rdeči alarm za večino države. Branko Gregorčič z agencije je napovedal, da se bodo vremenske motnje začele predvsem v prvi polovici prihajajoče noči in jutri zjutraj. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je dejal, da pripravljajo odredbo za dvig pripravljenosti celotnega sistema. V njej bodo zajeti tudi pripadniki vojske in priporočilo občinam, naj tiste plazove, ki ogrožajo objekte ali pomembno infrastrukturo, posebej opazujejo in po potrebi sprožijo alarmni sistem. V Strugah pri Lučah je del plazu, ki je nastal po avgustovski ujmi, včeraj zgrmel v reko Savinjo. Boštjan Šefic, državni sekretar, pristojen za obnovo po poplavah, je zato pozval k evakuaciji prebivalcev.
Vlada se je na obravnavi novele Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 odločila za ukinitev solidarnostnega prispevka. Namesto tega bo uvedeno začasno zvišanje davkov na dohodek pravnih oseb, ki bo opredeljeno v zakonu o obnovi. Vlada po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča predvideva, da se bo davek za pet let zvišal za tri odstotke, to pomeni z 19 na 22 odstotkov. Prostovoljna delovna sobota ostaja v zakonu. Na seji je vlada obravnavala tudi osnutek novega zakona o obnovi. Posegal bo v 21 obstoječih zakonov, ukrepi, ki jih predvideva, pa naj bi trajali 5 let. Poleg zvišanja davkov na dohodek pravnih oseb osnutek zakona predvideva krajši rok za izdajo gradbenih dovoljenj, kot prednostni cestno-infrastrukturni projekt določa tretjo razvojno os. Predvideva tudi dodatno sofinanciranje programov duševnega zdravja in uvedbo mobilnih enot centrov za socialno delo. Prebivalstvu bo vlada pomagala z jamstveno shemo, po kateri bo bankam dala 100-odsotno jamstvo pri posojilih tistim posameznikom, ki niso kreditno sposobni.
Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga je pred dobrima dvema tednoma začasno prevzela Alenka Bratušek, je izdalo gradbeno dovoljenje za nadhod in postajno dvorano nove železniške postaje Ljubljana. Nadhod bo povezoval Masarykovo in Vilharjevo cesto. Investitor pri gradnji železniške postaje je direkcija za infrastrukturo, organ v sestavi infrastrukturnega ministrstva, ki ga vodi Alenka Bratušek. Objavo javnega naročila za izvedbo osrednjega dela postaje bodo objavili še letos. Dan po tem, ko je od Uroša Brežana prevzela ministrstvo za naravne vire in prostor, se je Bratušek udeležila predstavitve nove postaje, na kateri je ljubljanski župan Zoran Janković vrednost celotnega projekta ocenil na okrog milijardo evrov. Bratušek je napovedala zaključek večine del do konca leta 2025. Investitor pri izgradnji avtobusne postaje so Slovenske železnice, pri izgradnji komercialnega dela, znanega kot Emonika, pa družba Mendota Invest. Zasebna družba, ki je del madžarske skupine OTP, lastnice bank SKB in NKBM, bo investirala v hotel, poslovne prostore in nakupovalno središče.
Piranski občinski svet je potrdil nakup Tenis centra Portorož in sklenitev sodne poravnave s Termami Čatež. Za teniški center bo občina odštela štiri milijone evrov in pol. Župan Andrej Korenika, ki je svoj prvi mandat začel po volitvah pred letom dni, se je pogodil z generalnim direktorjem Term Čatež Bojanom Petanom. V Termah Čatež, ki imajo v lasti teniški kompleks med Lucijo in Portorožem, so od piranske občine zahtevali, naj se drži sklepa, ki ga je občinski svet sprejel še pred volitvami in pod županom Đeniom Zadkovićem. Tedaj je občinski svet namreč uveljavil predkupno pravico, da lastniki igrišča ne bi prodali nikdar razkritemu kupcu iz Hrvaške. A po volitvah občinski svet ni potrdil sklenitve pogodbe, zato so Terme Čatež občino tožile. Zdaj se je Korenika vendarle s Petanom dogovoril za odkup, zato bo tožba umaknjena. Kakor je Korenika zagotovil občinskemu svetu, je izpogajal za 100 tisoč evrov nižjo kupnino, poleg tega pa bo občina za štiri milijone in pol dobila še poti in zelenice med igrišči, igrišče za mini golf, balinišče in park, česar lani ni bilo v poslu. Nakup bo občina financirala z dodatno zadolžitvijo v višini 3,8 milijona evrov, zaradi česar so svetniki potrdili tudi tretji rebalans letošnjega proračuna.
Nekdanji jezuit in veliki umetnik Marko Rupnik je namesto za rešetke bil sprejet v topli objem koprske škofije. Rupnika so junija izključili iz jezuitskega reda Družba Jezusova zaradi obtožb o spolnih zlorabah redovnic, razkritih v italijanskih medijih. Koprski škof Jurij Bizjak je po poročanju italijanskega portala Silere non possum sprejel Rupnikovo prošnjo za vključitev v koprsko škofijo. Odločitev škofija utemeljuje z argumentom, da Rupnik ni bil obsojen, zato lahko uživa vse pravice in dolžnosti škofijskih duhovnikov. Rupnika je več redovnic obtožilo psihičnega in fizičnega nasilja v začetku devetdesetih let, a ker so obtožbe po odločitvi dikasterija za nauk vere zastarale, so primer lani zaprli. Dikasteriju se je zdelo pomembno poudariti tudi, da v primer niso bile vpletene mladoletne osebe. V Družbi Jezusovi so mu zaradi obtožb prepovedali spovedovanje in vodenje duhovnih vaj, ker pa je prepovedi kršil, so ga iz reda izključili. V koprski škofiji se najbolj veseli vodenja duhovnih vaj in umetniškega ustvarjanja. Marko Rupnik je v cerkvi svetega Marka na koprskem Markovem hribu že umetniško ustvarjal, leta 2003 je izdelal mozaik.
Vir fotografije: STA foto
Prikaži Komentarje
Komentiraj