OFF s Kacotovo pištolo

Aktualno-politična novica
4. 3. 2021 - 15.00
 / OFF

Pismo iz kathmanduhjske marksistične šole
 / 10. 4. 2013
Nepalska vlada je sklenila mirovni sporazum s Komunistično stranko Nepala. Stranka se je v zameno za izpustitev vseh svojih članov iz zapora in opustitev vseh sodnih obtožb odrekla nadaljnjemu nasilnemu delovanju. Nepalska vlada je s podpisom pogodbe stranko tudi ponovno legalizirala. Komunistični stranki Nepala je bilo delovanje namreč prepovedano leta 2019, ko jo je vlada zaradi obtožb bombardiranja, izsiljevanja in ubojev civilistov razglasila za kriminalno enoto. Komunistična stranka Nepala je sicer nekdanja članica stranke Združeni maoisti. Ti so po dvajsetletnih spopadih z vlado podpisali mirovni sporazum že leta 2006, s čimer se Komunistična stranka Nepala tedaj ni strinjala.

O aneksiji izraelskih naselbin na palestinskem Zahodnem bregu
 / 8. 6. 2020
Mednarodno kazensko sodišče je uradno odprlo preiskavo vojnih zločinov izraelske vojske na območju Gaze s posebnim poudarkom na dogajanju po sedemtedenskih izraelskih napadih v Gazi leta 2014. Odprla je tudi preiskavo izraelskih politik glede gradnje izraelskih naselij na okupiranih območjih Zahodnega brega. Februarja je namreč sodišče presodilo, da je na podlagi svojega ustanovnega dokumenta pristojno za ta območja, saj se s tem ne bo vmešavalo v določitev državnih meja. Palestinske oblasti na Zahodnem bregu in Hamas, ki so haaško sodišče k preiskavi pozivali od leta 2014, so odločitev tožilstva pozdravili, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu odločitev označil za antisemitistično. Ameriško zunanje ministrstvo je nad odločitvijo sodišča »globoko razočarano« in ji nasprotuje, saj Izrael ne priznava pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča.

Izraelski ostrostrelci pobili 15 palestinskih protestnikov
 / 2. 4. 2018

Družabno omrežje Facebook bo ob poostrenem nadzoru ponovno dopustilo objavo političnih oglasov za ameriške uporabnike. Tehnološki gigant je namreč zato, da bi se izognil težavam, ki si jih je nakopal z dopustitvijo tovrstnih vsebin pred volitvami leta 2016, novembra lani začasno onemogočil politične propagandne vsebine. Tej prepovedi so nasprotovali tako demokratski kot tudi republikanski digitalni strategi, češ da z omejevanjem ni odstranila morebitnih dezinformacij na platformi, kot je bilo sprva pričakovano. Včeraj je vodstvo Facebooka na svojem blogu zapisalo, da njihovi sistemi ne prepoznavajo razlik med političnimi oglasi in plačanimi vsebinami o družbenih problematikah, ter da bodo v prihodnjih mesecih ta problem še preučili. 

Orban
Zaprtje največjega levousmerjenega madžarskega časopisa Nepszabadsag in ostali poskusi monopolizacije medijev
 / 14. 10. 2016
Madžarska državna pošta je napovedala, da bo junija prenehala dostavljati dnevno časopisje. Kot razlog za to so navedli ekonomsko računico, torej večletni upad števila naročnikov časopisja. Državna pošta zmanjšuje dostopnost časopisja in ažurnost dostavljanja že od leta 2016, ko je prenehala dostavljati časopise v nekatere redkeje poseljene regije. V pandemijskem letu pa se je število krajev, kjer pošta časopisje dostavlja le še tedensko, še povečalo. Odločitev bo najbolj prizadela manjše neodvisne medije. Provladnih medijev odločitev pošte ne bo prizadela, saj jih večina spada pod največji madžarski medijski holding Mediaworks, ki ima lastno dostavljalsko mrežo. Mediaworks, ki ga je ustanovil Lorinc Meszaros, član Fidesza in tesni sodelavec premierja Viktorja Orbana, po poročanju madžarskih medijev načrtuje dostavo brezplačnih časopisov v mesta, ki so podprla opozicijske stranke. 

Nemška notranja obveščevalna služba je formalno pričela izvajati nadzor nad člani desne stranke Alternativa za Nemčijo, krajše AfD, zaradi namernega spodkopavanja nemških ustavnih načel. S tem je stranka, ki je poznana po nasilnih protimigrantskih akcijah, postala prva večja skupina po koncu nacizma, ki bo jo bo obveščevalna služba vzela pod drobnogled. 

STA vladi zaprla dostop do tržnih vsebin
 / 1. 3. 2021
Slovenski poslanci so na včerajšnji seji državnega zbora sprejeli novelo zakona o STA, ki širi določbe angleškega servisa agencije s poročanjem o prostovoljstvu in nevladnih organizacijah. Spremembo so predlagale opozicijske poslanske skupine Levica, SAB, SD in LMŠ. Novela zakona STA nalaga, da v svoji angleški različici poroča tudi o prostovoljstvu in nevladnih organizacijah.

Na isti seji je državni zbor sprejel tudi predlog o povišanju zneska nadomestila za brezposelnost za slovenske čezmejne delavce. Po sprejetem zakonu se bo brezposelnemu s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki dela v državi znotraj evropskega gospodarskega prostora, priznalo nadomestilo v višini do 1785 evrov. Predlog je vložil Sindikat delavcev migrantov Slovenije – ta predstavlja predvsem delavce iz Štajerske, ki hodijo dnevno na delo v Avstrijo. Zaradi drugačne zakonodaje ti delavci plačujejo bistveno višji prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti.

Novici o bližnjem cepljenju učiteljev je sledila še vladna odločitev, da začnejo v srednje šole hoditi tudi dijaki prvih treh letnikov. Šolanje za prve tri letnike bo potekalo po modelu C, kar pomeni, da bo polovica dijakov snov obravnavala v šoli, druga polovica pa na daljavo, naslednji teden pa se bosta skupini zamenjali. Profesorji bodo torej snov najprej predali dijakom v šoli, nato pa preostalim v istem tednu še po spletu. V srednjih šolah bo nošnja mask obvezna za vse, v osnovnih šolah pa bodo po novem maske obvezne tudi za učence od šestega razreda dalje. 

Pa še dobra novica za ljudi, ki so se naveličali pocestnice oziroma kave za s sabo. V posavski in jugovzhodni statistični regiji lahko gostinci s ponedeljkom odprejo terase in vrtove, ti lokali pa bodo lahko obratovali med 6 in 19. uro. Razglas velja za poskusno dobo enega tedna. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je oznanil, da bodo terase, če bo to odprtje prineslo nove okužbe, v rumeni fazi morale ostati zaprte.

Ljubljano bo obogatil nov muzej. Na Roški cesti – tako je sklenila vlada – bo stal Muzej osamosvojitve Slovenije. Tam sicer domuje že Arhiv Republike Slovenije, ki nujno potrebuje več prostora, ampak to je pač očitno malenkost. Postavitvi muzeja, ki bo po vladnem načrtu edini prostor za razstavljanje, zbiranje in preučevanje vsega, kar je povezano z osamosvojitvijo, so namenjeni štirje milijoni evrov. Na ministrstvu za kulturo so dejali, da novi muzej artefaktov ne bo jemal drugim muzejem novejše zgodovine, ki že pokrivajo obdobje osamosvojitve, kot so mariborski, celjski ali državni, ki ima svoje prostore v Tivoliju. Mogoče bodo razstavili »Kacotovo« pištolo. 

 

OFF sta spisali Gea in vajenka Urša.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.
randomness