OFF sandinistov in separatistov

V Nikaragvi je na predsedniških volitvah ponovno zanesljivo slavil Daniel Ortega, ki si bo s tem zagotovil že četrti zaporedni petletni mandat na čelu države. Po delnih rezultatih tamkajšnje volilne komisije si je Ortega ob 65-odstotni udeležbi zagotovil 75-odstotno podporo ljudstva. Ortega, nekdanji sandinistični gverilec, je Nikaragvi prvič vladal v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, po zmagi Sandinistične nacionalne osvobodilne fronte v državljanski vojni. Med letoma 1990 in 2006 so sandinisti preživeli v opoziciji, potem pa je Ortega ponovno prevzel predsedniški položaj, ki ga odtlej ni zapustil. V tem času si je prislužil kritike zaradi nasilnega zatiranja opozicije in podrejanja državnih institucij. Letošnje volitve so tako znova minile v znamenju obtožb o nelegitimnosti, potem ko je bila udeležba onemogočena številnim opozicijskim politikom, mednarodnim opazovalcem pa je bil zavrnjen vstop v državo.

V nedeljo je bila z dronom napadena rezidenca iraškega predsednika vlade Mustafe Al Kadimija. Napad je njegov urad označil za neuspel atentat, Al Kadimi pa je pozval k mirnemu in zadržanemu odzivu. Napad se je zgodil slab mesec po parlamentarnih volitvah, ki so jih deli opozicije, posebej Fatah, ki ima iransko podporo, označili za goljufive. Volitvam so sledile obsežne demonstracije, na katerih so protestniki poskusili vdreti v tako imenovano »Zeleno cono«, kjer stojijo vladne stavbe in ambasade. 

Na Novi Zelandiji so eno leto po referendumu, na katerem sta dve tretjini prebivalcev podprli možnost evtanazije, tudi uradno uzakonili možnost predčasne prekinitve življenja za neozdravljivo bolne. Bolniki, ki se bodo odločili za to možnost, bodo morali izpolnjevati več pogojev: zdravniki bodo morali potrditi, da je bolnik dobro informiran, pričakovano trajanje preostanka življenja pa mora biti krajše od šestih mesecev. Nova Zelandija s tem postaja sedma država, ki je uzakonila tako imenovano »aktivno« evtanazijo, torej prekinitev življenja, ki jo izvede zdravnik.

Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine, Milorad Dodik, se je v Sloveniji sestal z Janezom Janšo. Kot poroča srbska novinarska agencija Tanjug, je Dodik z Janšo govoril o, citiramo, »zavezanosti Republike Srbske k ohranitvi daytonskega sporazuma in vrnitvi pristojnosti, ki so v skladu s sporazumom in ustavo Bosne in Hercegovine«. Dodik je v zadnjem času tarča ostrih kritik zaradi namere, da bi Republika Srbska zapustila skupne državne institucije, kot so vojska in pravosodni organi, in ustanovila svoje. Stanje v državi je kot alarmantno ocenil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt. Dodik bržkone prav zato v tem obdobju aktivno išče diplomatske vezi v Evropi – dan pred srečanjem z Janšo se je namreč sestal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom.

Novice iz Slovenije

V petek razrešeni direktor Energetike Ljubljana Andrej Ribič je v izjavi za javnost povedal, da bo odločitev o razrešitvi izpodbijal na sodišču. Ribič je bil krivdno razrešen, a meni, da je bila odločitev povsem politična. Po njegovih besedah se je s političnimi pritiski soočal od pomladi dalje, končno pa je bil razrešen, potem ko ni sprejel dogovora o predčasni razrešitvi, ki naj bi mu jo na sestanku v poslanskih prostorih stranke SDS ponujal generalni sekretar stranke Borut Dolanc. 

Izjava

Vršilec dolžnosti direktorja Slovenske tiskovne agencije Igor Kadunc in direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija sta vendarle podpisala pogodbo za opravljanje javne službe agencije. STA bo tako prišla do sredstev, potem ko je javno službo skoraj leto dni opravljala brez plačila zanjo, zaradi česar so se bili primorani zanašati na donacijske kampanje in prodajo treh terjatev. Vlada oziroma Ukom je krivdo za neuspeh pri sklenitvi pogodbe valil na nekdanjega direktorja agencije Bojana Veselinoviča, česar Uroš Urbanija ni pozabil povedati niti na današnji tiskovni konferenci. S podpisom pogodbe se je uredilo financiranje za celotno leto 2021, je pojasnil Urbanija.

Izjava

Ustavno sodišče je na upravni seji za novega predsednika izvolilo Mateja Accetta. Accetto bo nasledil dosedanjega predsednika Rajka Kneza, ki je funkcijo opravljal zakonsko predvidena tri leta. Tajno glasovanje je bojkotiral ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki je svojo odločitev pojasnil v javno objavljenem pismu. Jaklič meni, da je Accetto vnaprej dogovorjeni kandidat večine, po njegovem prepričanju pa delovanje sodišča vodi v smer, ki potrjuje besede svojih kritikov. Po Jakličevem mnenju so kritike utemeljene, določene odločitve in dejanja sodišča v zadnjem času pa bi lahko razumeli tudi kot »institucionalno zlorabo prava«.

Z današnjim dnem stopajo v veljavo strožji ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki jih je vlada sprejela v petek po več kot šesturni seji na Brdu pri Kranju. Med ukrepe spadata znižanje starostne meje, pri kateri je potrebno izpolnjevanje pogoja PCT, in sicer na 12 let in omejitev obratovalnega časa gostinskih lokalov z 22. uro, poleg tega pa bo spet prepovedano obratovanje nočnih klubov. Javne kulturne in športne prireditve bodo dovoljene le v zaprtih prostorih s fiksnimi sedišči ob upoštevanju pogoja PCT in uporabi zaščitnih mask. V zunanjih prostorih pa po novem velja prepoved zbiranja zunaj družinskega kroga.