OFF sekret papirja

Mednarodni denarni sklad je odobril posojilo Bosni in Hercegovini v višini 330 milijonov evrov, ki je namenjeno spopadanju z epidemijo. Po dogovoru naj bi Republika Srbska prejela 38, Federacija Bosne in Hercegovine pa 62 odstotkov, obe pa naj bi pol odstotka svojih sredstev namenili okrožju Brčko. A Svetu ministrov ni uspelo sprejeti sklepa o črpanju teh sredstev, ki bi sicer na vladne račune lahko že prispela. Jabolko spora namreč tiči v predlogu, ki od Federacije predvideva naknadno delitev sredstev svojim desetim kantonom, glede česar se morata tam vladajoči bošnjaška in hrvaška nacionalistična opcija še poenotiti. Blokado posojila so tako z neprisotnostjo na glasovanju o predlogu dosegli ministri za zunanje zadeve in obrambo ter namestnik ministra za človekove pravice in begunce.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 60-dnevno prekinitev podeljevanja tako imenovanih zelenih kart. Ta priseljencu omogoča delo in bivanje v ZDA, po obdobju petih let pa lahko zaprosi za državljanstvo. Okoli 70 odstotkov zelenih kart na leto podelijo sorodnikom prebivalcev ali državljanov ZDA, bolj zanimiv postopek pa poteka preko programa “Diversity Immigrant Visa”, bolje znanega kot “loterija”. Prosilec se na program prijavi tako, da ameriškemu zunanjemu ministrstvu posreduje osebne podatke, nakar čaka na žreb, ki vsako leto nameni vize približno 50 tisoč tujcem. Po Trumpovih besedah naj bi poteza pri iskanju zaposlitev dala prednost ameriškim državljanom pred tujci. Priseljevanje je sicer že tako ali tako močno omejeno zaradi zaprtja mej in odpovedanih letov, tako da Trumpovo dejanje služi predvsem nabiranju političnih točk za prihajajoče novembrske volitve. 

Poleg politične podpore pa Trump posredno išče tudi finančno. Njegov hotel v Washingtonu, katerega vodenje je ob nastopu funkcije predsednika prepustil sinovoma, je namreč vlado zaprosil za odlog plačila najemnine v višini približno 260 tisoč evrov zaradi izpada dobička v času zdravstvene krize. Zvezna država Missouri, kjer so včeraj potekali protesti proti vzpostavitvi karantene, pa je na ameriško zvezno sodišče vložila tožbo zoper Kitajsko zaradi domnevne malomarnosti pri obvladovanju zdravstvene krize, kar naj bi neposredno oškodovalo prebivalce Missourija. Poleg te je tožbo vložilo tudi nekaj zasebnih strank, od katerih ena Kitajsko bremeni kar namerne sprožitve pandemije. Prav tako je 22 republikanskih kongresnikov od Trumpa zahtevalo, naj vloži tožbo proti Kitajski pred mednarodnim sodiščem v Haagu, kljub temu da niti ZDA niti Kitajska nista podpisnici rimskega statuta, ki je ustanovil omenjeno sodišče. Še več, ameriška zakonodaja vladi daje celo pooblastila, da “z vsemi možnimi sredstvi” osvobodi morebitnega ameriškega državljana, ki bi se znašel na zatožni klopi haaškega sodišča.

Cena nafte West Texas Intermediate je po tem, ko je v ponedeljek prvič v zgodovini padla pod ničlo, zopet pozitivna. Padec je bil posledica skorajšnje zapadlosti majske terminske pogodbe, ki kupca zavezuje k prevzemu sodčkov na prej dogovorjeni dan. Ker je zaradi zdravstvene krize upadla poraba nafte, se ta nabira v skladiščih, kjer je začelo zmanjkovati prostora. Kupci terminskih pogodb so bili tako v strahu pred dejstvom, da zakupljenega goriva ne bodo imeli kje shranjevati, in so bili zato pripravljeni plačati, da se ga znebijo. V luči cenovne vojne med Rusijo in Saudovo Arabijo stabilizacije trga s petrokemičnimi izdelki torej ni na obzorju. Več v OFFsajdu ob 17h.

Po predčasni razrešitvi treh članov nadzornega sveta RTV Slovenija in imenovanju treh novih je mandatno-volilna komisija državnega zbora včeraj potrdila še sedem kandidatov za člane programskega sveta. Roman Vodeb se sicer ni znašel na seznamu, je pa pozicijo zasedel teolog Ivan Štuhec, ki je isto funkcijo že opravljal v preteklosti, za časa prve vlade Janeza Janše. SDS je prav tako državnemu zboru predlagala predčasno razrešitev še dveh članov nadzornega sveta, a so poslanci predlog najprej poslali v presojo zakonodajno-pravni službi, nakar bodo o njej še enkrat glasovali.

Kadrovske menjave pa se nadaljujejo na Zavodu za blagovne rezerve, kjer je s funkcije odstopil direktor Anton Zakrajšek, novi vršilec dolžnosti pa je postal Toni Rumpf, nekdanji direktor Kobilarne Lipica. Zavod je sicer v postopku preiskave zaradi suma o nepravilnostih pri dobavi zaščitne opreme, gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je napovedal poostren nadzor nad zavodom in izvedbo notranje revizije. Afera izvira predvsem iz dobave mask, ki malce preveč spominjajo na papirnate kuhinjske brisače, ki se jih na obraz pritrdi z elastikami. Neustreznost mask je na 32. nujni seji odbora za zdravstvo opisal poslanec SAB Marko Bandelli:

Izjava

Znanstvena redakcija opozarja: rezultate raziskav o razširjenosti novega koronavirusa iz ene države le stežka prenesemo na drugo državo, saj so bili povsod sprejeti različni ukrepi in načini testiranja. V začetku tedna je v medijih tako odmevala raziskava iz Santa Clare v Kaliforniji, v kateri so dokazali, da je bilo z novim koronavirusom okuženih 50- do 85-krat več ljudi, kot so jih zabeležili z uporabo testov. O podobnih količnikih so poročali iz bližnjega Los Angelesa. Če pa bi številke prenesli recimo na vzhodno obali ZDA, v New York, bi to pomenilo, da je okuženih več ljudi, kot je tam prebivalcev. Nekaj ne štima. Svetovna zdravstvena organizacija sicer trenutno ocenjuje svetovno povprečje razširjenosti virusa med 2 in 3 odstotke populacije.

Na slovenskem Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo že zbirajo vzorce za podobno raziskavo pri nas. Povabili so tri tisoč naključno izbranih posameznikov, pri čemer upajo na vsaj polovični odziv ljudi, ki jim bodo nato vzeli bris nosno-žrelnega predela in kri, preiskovanci pa bodo izpolnili tudi vprašalnik o morebitnih simptomih okužbe. Krvni test bodo po šestih mesecih ponovili. 

Vlada je sprejela drugi sveženj ukrepov za omejitev posledic epidemije, s katerim cilja predvsem na pomoč gospodarstvu. Paket v vrednosti dveh milijard evrov zajema med drugim državna jamstva pri posojilih mikro, majhnim in srednjim podjetjem, dopolnjeni pa so tudi nekateri ukrepi iz prvega svežnja. Olajšani so namreč pogoji za upravičenost podjetij do pomoči pri poravnanju plač zaposlenim na čakanju na delo. O tem, katera podjetja bodo upravičena do posojila po drugem svežnju, bodo odločale banke na podlagi ocene kreditne ustreznosti na dan 31. decembra, kar pomeni, da posojil ne bodo dobila podjetja, ki so bila v težavah že pred krizo. Sveženj predvideva tudi pomoč državljanom v obliki zvišanih povprečnin za občine s sedanjih 590 na 624 evrov. Finančni minister Andrej Šircelj je napovedal pripravo novega svežnja ukrepov v maju, ki pa naj bi bil razvojno naravnan, kar pomeni, da bo ciljal specifična podjetja, dejavnosti in panoge.