PRESSure

Kot strela z jasnega je Ministrstvo za kulturo sporočilo, da je novela zakona o medijih v zaključnem postopku priprave. To se najbrž sliši kot dobra novica, a zajec tiči v dejstvu, da nihče pravzaprav ne ve, kaj je v noveli zapisano. Ministrstvo je namreč zakon pripravilo stran od oči javnosti, predvsem pa medijev, ki se jih tema najbolj dotika. Več o tem Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije:

Izjava

Znano ni niti, ali se je resorno ministrstvo ob pripravi v čemer koli naslonilo na že pripravljeno novelo, ki jo je poleti pripravila prejšnja vlada. O razlogih, zakaj ta ni bila sprejeta:

Izjava

V luči depeše o stanju medijske krajine, ki jo je prejšnji teden na Svet Evrope poslal vladni urad za komuniciranje, krajše UKOM, je najbrž jasno, zakaj se pri pripravi novele ministrstvo zavija v tančico skrivnosti. Po mnenju neznano koga, saj UKOM in Ministrstvo za zunanje zadeve pri prevzemanju odgovornosti kažeta prst drug v drugega, slovenske medije namreč obvladujejo sile kontinuitete že 30 let neobstoječega sistema. V depeši pisec seveda ni pozabil omeniti UDBE, njene hobotnice in drugih morskih sadežev. Afera je privedla do vabila ministru za zunanje zadeve Anžetu Logarju na skupno sejo odborov za zunanje zadeve in kulturo, na katerem je zanikal, da naj bi dotični zapis veljal kot diplomatska depeša, vseeno pa je izrazil strinjanje z vsebino. Na poslanska vprašanja ni hotel odgovarjati in je po uvodnem nagovoru sejo zapustil.

Poleg javnih obtožb v dopisih in raznih tvitih o nepravilnem poročanju ter previsokih plačah na RTV Slovenija se vlada, pri čemer mislimo predvsem SDS, za širjenje svojega vpliva poslužuje vseh vzvodov, ki so ji na voljo. V četrtek je tako predčasno razrešila tri člane nadzornega sveta RTV in na njihova mesta imenovala Boruta Rončevića, Draga Zadergala in Antona Tomažiča. Nadzorni svet RTV je sestavljen iz enajstih članov. Vlada ima pravico do imenovanja štirih, pet jih predlaga državni zbor, dva pa predstavljata narodni manjšini. Ta poteza torej ni nepričakovana, a vseeno poglejmo, kdo so novi nadzorniki.

Rončević je dekan Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ustanovljene leta 2006 v obdobju prve Janševe vlade, in nekdanji sekretar na ministrstvu za izobraževanje, tudi v času druge Janševe vlade, pod vodstvom Žiga Turka. Takrat je ministrstvo z razpisom podelilo koncesije trem visokim šolam, ki jih je naslednja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek omenjenim šolam odvzela, saj naj ne bi bile upravičene do njih. To pa je bil povod za vložitev obtožnice zoper ministra in sekretarja, ki jo je tožilstvo leta 2018 umaknilo. Še en zanimiv podatek o Rončeviću: po izobrazbi je sociolog, kljub temu pa se je lani znašel na seznamu potencialnih mentorjev mladim raziskovalcem. Vse lepo in prav, a mentoriral naj bi na področju kompleksnih računalniških omrežij na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu. Od kod sociologu ustrezna strokovna usposobljenost, ni znano. Rončević je tudi ustanovitelj znanstvene založbe Vega Press s sedežem v Londonu. Ta sama po sebi ni najbolj omembe vredna, je pa koristna za raziskovalce, ki so Rončeviću blizu in lahko pri založbi izdajo svoja dela ter tako lažje zbirajo točke za dosego kriterijev za dodelitev štipendij.

Po drugi strani je Drago Zadergal svojih pet ne ravno slavnih minut doživel kot član volilne komisije v času, ko je referendumski hlapec Vili Kovačič svojo pravico iskal z nasprotovanjem gradnji drugega tira Divača-Koper. Zadergal, sicer član SDS, je kot edini v komisiji skušal Kovačiču ustreči s predlogom o sočasni izvedbi referenduma in državnozborskih volitev. Drugi takratni član volilne komisije Janez Pogorelec, bivši direktor vladne službe za zakonodajo, je idejo označil kot neprimerno, saj takšna izvedba vpliva na število volivcev, ki se referenduma udeležijo. Poleg večine glasujočih je bila namreč potrebna tudi udeležba vsaj petine registriranih volivcev. 

Poleg nadzornega sveta, ki je zadolžen predvsem za nadzor nad poslovanjem RTV in finančne vidike, del vodstva RTV tvori programski svet, ki so mu namenjene bolj vsebinske odločitve. Izmed 29 svetnikov jih 21 imenuje državni zbor, od tega 16 na predlog gledalcev, poslušalcev in raznih društev, pet pa na predlog političnih strank. O imenovanju osmih iz prve kategorije bo državni zbor odločal jutri, na razpolago pa ima 62 kandidatov, med katerimi se je znašel tudi samooklicani psihoanalitični dvojni coprnik Roman Vodeb. Več o programskem svetu in njegovem vplivu na vsebine RTV pove Sašo Hribar, voditelj na Radiu Prvi in bivši programski svetnik:

Izjava

Poleg kadrovskih menjav se RTV sooča tudi z izpadom dohodka. V marcu so bile namreč odpovedane številne prireditve, kar vpliva na interes oglaševalcev, po interventnem zakonu za omilitev posledic epidemije pa so medijske hiše, ki za prenos signala uporabljajo infrastrukturo RTV, opravičene plačila te storitve. Gre za Vaš kanal in z madžarskim kapitalom podprto SDS-ovo trobilo Nova24TV. Več o tem Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija:

Izjava

O financiranju RTV poda svoje mnenje tudi Hribar:

Izjava

Pred RTV so tako - milo rečeno - negotovi časi. Za gledalke in gledalce se bo igra pre-stolov v ozadju poznala predvsem v programu. Vprašanje je torej, ali bomo deležni več kakovostnih filmskih in serijskih produkcij, dokumentarnih oddaj in kulturnih prispevkov ali pa bomo ob petkih zamenjali kanal v izogib Slovenskemu pozdravu in se režali neznanju nastopajočih na raznoraznih kvizih, ki testirajo osnovnošolsko razgledanost.

Izjava