OFF svilni poti
Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, krajše Ecowas, je od vojaške hunte v Nigru zahtevala, naj v tednu dni oblast vrne odstavljenemu predsedniku Mohamedu Bazoumu. Proti Nigru so države članice Ecowasa uvedle sankcije, s katerimi so prekinile vse komercialne in finančne transakcije z državo. V Ecowasu trdijo, da so za vzpostavitev ustavnega reda v Nigru pripravljeni uporabiti vsa sredstva, tudi silo. Lani so se članice Ecowasa dogovorile o ustanovitvi regionalnih varnostnih sil, ki bi služile preprečevanju državnih udarov v regiji. A ni jasno, ali so skupno vojsko tudi vzpostavile. Poleg Nigra je v Ecowasu še 11 aktivnih članic. Mali, Gvinejo in Burkino Faso so suspendirali lani in predlani, ko so v treh državah oblast z udari prevzele hunte.
Ukrepe proti vojaški hunti v Nigru, ki je udar izvedla prejšnji teden, sta sprejeli tudi Evropska unija in nekdanja kolonialna gospodarica Francija. Evropska unija je zamrznila izplačilo sredstev iz pol milijarde evrov vrednega sklada za obdobje 2021-2024, uradno namenjenega izboljšanju upravljanja države, izobraževanja in trajnostnega razvoja. Pred letom dni se je Evropska komisija z Nigrom dogovorila tudi o sodelovanju pri omejevanju migracij. Francija zaradi državnega udara Nigru ne bo izplačala več kot 120 milijonov evrov, ki jih letno nameni pomoči državi. V Niger je lani Francija preselila glavnino svoje vojske, ki se je na zahtevo vojaške hunte morala umakniti iz Malija. Podporo odstavljenemu predsedniku Nigra sta izrazila tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken in Afriška unija, ki je hunti za odstop dala 15 dni časa. V prestolnici Nigra, v predsedniški palači, se je medtem mudil čadski predsednik Mahamat Idriss Déby Itno, ki se je fotografiral s pridržanim predsednikom Bazoumom in Abdourahmanom Tchianijem, novim vojaškim vladarjem, generalom predsedniške straže, ki je izvedla udar.
Guverner libanonske centralne banke Riad Salame je po tridesetih letih zapustil guvernerski stolček. Do leta 2019, ko se je v Libanonu začela finančna kriza, je bil Salame v očeh ekonomistov »čarodej«, ki lastnoročno rešuje libanonsko gospodarstvo. Od začetka krize do danes je proti njemu sedem držav, med drugimi Nemčija in Francija, odprlo preiskave zaradi poneverbe državnih sredstev, državljani pa ga krivijo za visoko inflacijo. Položaj vršilca dolžnosti guvernerja je zasedel doslejšnji namestnik guvernerja Wassim Mansour. Napovedal je omejitve pri izdajanju posojil vladi in vlado pozval k reformam, ki po njegovih besedah edine lahko rešijo Libanon. Centralna banka je zaradi inflacije za državljane med drugim uvedla stroge omejitve dvigovanja prihrankov z bančnih računov. Pred mesecem dni so protestniki za lastno revščino – 80 odstotkov Libanoncev živi v revščini – zato krivili tudi centralno banko. Mansour je prevzel začasno vodstvo centralne banke, ker se parlamentarne stranke niso mogle dogovoriti o novem guvernerju. Libanon je prav tako brez premiera in predsednika države s polnimi pooblastili.
V Egiptu sta se srečala palestinski predsednik Mahmoud Abbas in vodja Hamasa Ismail Hanje. Dogovorila sta se za ustanovitev skupnega komiteja, katerega glavni namen je spodbujanje sprave med Fatahom in Hamasom. Abbas je predsednik Palestinske oblasti na Zahodnem bregu in gibanja Fatah, Hanje pa vodi Hamas, ki nadzira Gazo. Abbas je po srečanju izjavil, da se morajo vrniti k »eni državi, enemu sistemu, enemu zakonu in eni vojski«, Hanje pa je Fatah pozval k prekinitvi kolaboracije z izraelskimi okupacijskimi silami in izvedbi novih volitev. Na zadnjih palestinskih volitvah leta 2006 je zmagal Hamas.
V soboto se je v bangladeški prestolnici Daka odvijal protivladni protest, ki se ga je udeležilo prek 10 tisoč ljudi. Protest je organizirala Bangladeška nacionalistična stranka, znana kot BNP, največja opozicijska stranka v državi. Protestniki so zahtevali odstop premierke Šejk Hasine in vzpostavitev nevtralne skrbniške vlade do izvolitve nove. Prepričani so namreč, da je vlada pod vodstvom liberalne Ljudske lige leta 2018 vplivala na volilni proces. Naslednje parlamentarne volitve bodo v Bangladešu predvidoma prihodnjega januarja. V primeru, da do volitev premierka ne odstopi in organizacije volitev ne preda tehnični vladi, v konservativni stranki BNP napovedujejo bojkot volitev. Ker so se na lastno pest odločili sodelovati na junijskih lokalnih volitvah na severovzhodu države, je stranka dosmrtno izključila 43 svojih članov.
Britanski premier Rishi Sunak je objavil načrt, s katerim bo vlada podelila dovoljenja za črpanje nafte in zemeljskega plina v Severnem morju okoli sto podjetjem, ki so zaprosila zanje. Sunak trdi, da bo to Združenemu kraljestvu pomagalo hitreje doseči ogljično nevtralnost, ki so si jo zadali za cilj do leta 2050. Vendar pa je načrt naletel na točo kritik okoljevarstvenih organizacij in tudi poslanca Chrisa Skidmora, ki v parlamentu zastopa Sunakove torijce. Opozicijski laburisti trdijo, da bi, če bi bili na oblasti, končali vse črpanje nafte v Severnem morju.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kot prva evropska komisarka v 60 letih diplomatskih odnosov obiskala Filipine. Tam se je srečala s predsednikom Ferdinandom Marcosom mlajšim. Glavni namen srečanja je bil trgovinski sporazum med Filipini in Evropsko unijo, kar je še en v seriji poskusov Evropske unije za »zmanjševanje tveganja« in diverzificiranje evropskega gospodarstva. Von der Leyen je naznanila tudi pripravljenost Evropske unije za povečano sodelovanje pri pomorski varnosti Filipinov. To bi dosegli z deljenjem informacij, izvedbo ocenjevanja tveganja in povečanjem kapacitet filipinske obalne straže.
Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je odločitev za pridružitev kitajski svilni poti iz leta 2019 označil za »improvizirano in grozovito«. Meni namreč, da članstvo v iniciativi ni imelo želenega učinka, saj se je povečal uvoz kitajskega blaga v Italijo, a se izvoz italijanskega blaga na Kitajsko ni povečal. Zdaj se v desni vladi sprašujejo, kako izstopiti iz iniciative, ne da bi s tem škodovali odnosu s Kitajsko, ki jo vidijo kot partnerja, a tudi kot tekmeca. Italijanska premierka Giorgia Meloni meni, da je njihovo članstvo paradoks, saj so edina članica skupine G7, ki je vključena v iniciativo, a vseeno med članicami nima največ prometa s Kitajsko. Kitajska svilna pot je kitajski poskus infrastrukturne in trgovske povezave vzhodne Azije z Evropo, Afriko in preostankom Azije.
Albanska varuhinja človekovih pravic Erinda Ballanca je vlado pozvala k ukrepom za zaščito žensk po tem, ko je nekdanji mož ubil žensko, čeprav je bila pod policijskim varstvom. To je bil deveti umor ženske v Albaniji letos. Ballanca je v svojem pozivu dosedanje ukrepe označila za neučinkovite, saj so ženske med ločitvijo še vedno najpogostejše žrtve. Policijsko varstvo žrtev nasilja v družini je najpogosteje neučinkovito v revnejših občinah. Tam namreč primanjkuje sredstev za izvajanje policijskega varstva.
Po enajstih letih se v Cerkev vrača Franc Klopčič, ki je bil leta 2012 obtožen spolnega napada na mladoletno osebo. Okrožno sodišče je leta 2017 obtožbo zavrnilo na osnovi pomanjkanja dokazov, letos pa je to potrdilo še višje sodišče. Zdaj bo prevzel vodenje župnije Jezersko, v kateri je zaradi smrti prejšnjega župnika zadnjega pol leta maševal okoliški župnik Peter Okoliš iz župnije Preddvor.
Vir slike: Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj