OFF tajskih aktivistov
Združene države Amerike so Cookove otoke in Niue uradno priznale kot samostojni državi. Po Franciji, Izraelu in Novi Zelandiji so Američani četrti, ki so državama v vplivnem območju Nove Zelandije priznali neodvisnost. Ameriški predsednik Joe Biden je ob tem dejal, da bo poteza pomagala ohraniti svobodno in odprto indopacifiško regijo. Čeprav državi nimata svojih vojaških sil, za obrambo se namreč zanašata na Novo Zelandijo, ležita na strateški lokaciji v pacifiški vojni za vpliv, ki jo Združene države bijejo proti Kitajski. V okviru priznanja bodo Združene države s Cookovimi otoki in Niuejem tudi vzpostavile diplomatske odnose. Kitajska ima diplomatske odnose s Cookovimi otoki od leta 1997 in z Niuejem od leta 2007, kitajski zaveznik v regiji pa so Salomonovi otoki.
Tajskega aktivista Arnona Nampo je sodišče v Bangkoku zaradi razžalitve monarhije obsodilo na štiri leta zaporne kazni. Nampa je bil voditelj mladinskega gibanja, ki je leta 2020 organiziralo množične proteste proti vladi vojaškega generala Prajuta Čana Očaja. Na enem od protestov je Nampa v govoru pozval k debati o vlogi tajske monarhije, kar je po tajski zakonodaji nezakonito in kaznovano z do 15 let zaporne kazni. 112. člen kazenskega zakonika, ki ureja razžalitev monarhije, je med najstrožjimi na svetu, aktivisti, kot je Nampa, pa se neuspešno borijo za njegovo odpravo. Z obljubo odprave člena je pred letošnjimi volitvami kampanjo zgradila liberalna stranka Korak naprej, ki je tudi osvojila največ sedežev v parlamentu. Vlade stranka ni uspela sestaviti, saj so bili proti senatorji zgornjega doma parlamenta, ki ga imenuje vojska. Vlado je nazadnje s podporo vojaških strank oblikovala nacionalistična stranka Za Tajce.
Nazaj k ameriškim dogovorom. Obrambna ministra Kenije in Združenih držav Amerike sta podpisala obrambni sporazum, ki za naslednjih pet let določa vojaško sodelovanje. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je Keniji ob tem obljubil 95 milijonov evrov za modernizacijo vojske, kar naj bi državi pomagalo pri sodelovanju v mednarodnih mirovnih misijah. Kenija je namreč ena glavnih sil, ki se v vzhodni Afriki borijo proti Al Šababu, oboroženi skupini iz Somalije, povezani z Al Kajdo. Poleg tega so na avgustovskem vrhu Združenih narodov ponudili, da bi kenijska vojska vodila mirovno misijo na karibskem Haitiju. Kenija se je zavezala, da bo na Haiti poslala tisoč vojakov, ki naj bi vladi pomagali zadušiti nasilje tolp.
Romunsko obrambno ministrstvo je parlament zaprosilo za odobritev nakupa 32 letal F-35 od Združenih držav Amerike, skupaj vrednih več kot šest milijard evrov. Nakup je le prva faza programa modernizacije romunskega vojnega letalstva, s katero bodo zamenjali lovce F-16, kupljene na Portugalskem in Norveškem. Z njimi je Romunija zamenjala sovjetske Mige, zadnje sovjetsko letalo so upokojili maja. Z Norveške sicer letal še niso dobili, a jih bodo predvidoma uporabljali samo do leta 2030, zato že nabavljajo nova. V drugi fazi bo Romunija od Američanov kupila 16 dodatnih lovcev.
Mednarodna komisija za preiskavo Ukrajine je Svetu Združenih narodov za človekove pravice predložila dokaze o ruskih vojnih zločinih v Ukrajini. Med konfliktom so dokumentirali rusko obstreljevanje rezidenčnih območij, civilne in zdravstvene infrastrukture, kot tudi primere mučenja in posilstev. Predsednik komisije Erik Møse, ki prihaja z Norveške, je dejal, da so ruski vojaki v Hersonu posiljevali ženske, stare od 19 do 83 let. Møse je zatrdil, da se je na ukrajinski strani pojavilo le nekaj primerov nediskriminatornih napadov in slabega ravnanja z vojnimi zaporniki. Zato je zavrnil izenačevanje ruskih in ukrajinskih vojnih zločinov.
V saboru je poslanka skupine Možemo Ivana Kekin ministra za notranje zadeve Davorja Božinovića pozvala k strožjim ukrepom za preprečitev femicidov na Hrvaškem. K ukrepanju je poslanka ministra pozvala zaradi postopanja policije v primeru policista, ki je v Osijeku prejšnji teden s službeno pištolo ubil partnerico, 21-letno študentko. Policista je županijska policijska uprava najprej prijavila za kaznivo dejanje proti splošni varnosti. Na policiji so trdili, da jo je ubil po nesreči, ko je neodgovorno rokoval s službenim orožjem, policist pa je na začetku trdil celo, da je žrtev storila samomor. Po posredovanju državnega odvetništva so kaznivo dejanje že prekvalificirali v umor.
Članice jeklarske skupine Sij so zaradi začasne zamrznitve izplačil za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize sprožile sodne postopke zoper javno agencijo Spirit Slovenija. Menijo namreč, da v Spiritu izplačila zadržujejo brez zakonske osnove. Sij je lastnikom, med drugim državi, junija izplačal 5,8 milijona evrov dividend, obenem pa so napovedali za okoli 20 milijonov evrov nagrad vodstvu Sija. Vlada je izplačilo dividend in nagrad videla kot nasprotno namenu zakona za omilitev posledic energetske krize, zato so v Spiritu začasno zamrznili izplačilo pomoči. V Siju pa menijo, da je to nezakonito, saj prepoved izplačil velja le za neposredne prejemnike pomoči, ne za povezane družbe. Trdijo še, da Spirit v družbah ni začel postopka nadzora, prav tako niso zahtevali nobenih pojasnil ali dokumentacije.
Ustavno sodišče je zavrnilo obravnavo pritožbe poslanca Slovenske demokratske stranke Žana Mahniča zaradi njegove razrešitve v parlamentarni preiskovalni komisiji nezakonitega financiranja političnih strank. Mahniča je državni zbor z mesta člana preiskovalne komisije skupaj z Janezom Magyarom razrešil oktobra lani, ko so ju uvrstili na seznam prič v zadevi. Mahnič je zato zoper sklep državnega zbora sprožil upravni spor in vložil ustavno pritožbo. Pri tem se je skliceval na neustavnost zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi ter na poseg v mandat poslanca, posledično pa tudi volilno pravico. Senat ustavnega sodišča je presojanje o pritožbi Mahniča zavrnil, saj v pritožbi niso ugotovili znatne škode za njegov osebni dobrobit. Mahnič nad zavrnitvijo ni presenečen, saj naj bi bili v senatu »sami radikalni levičarji«.
Na mestu generalnega direktorja medijske družbe Pro Plus je Branka Čakarmiša zamenjala Grkinja Stella Litou. Čakarmiš, ki je bil na mestu generalnega direktorja od februarja lani, bo zdaj prevzel mesto strateškega svetovalca v Pro Plusu, izdajatelju Pop TV in Kanala A.
Slovenski in makedonski notranji minister sta podpisala memorandum o sodelovanju pri razvojni pomoči. Slovenija bo v okviru tega Severni Makedoniji darovala rezervne dele za helikopter, kar bo po besedah ministra Boštjana Poklukarja pomagalo pri lajšanju opravljanja nalog makedonske policije. Razpravljala sta tudi o sodelovanju na področjih trgovine z ljudmi, organiziranega kriminala, tihotapstva in migracij.
Vir slike: Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj