OFF v senci tanga velikih
Vlada Afganistana je zavrnila povabilo ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova na mirovne pogovore s talibi, ki se bodo 4. septembra odvili v Moskvi. Rusija je na pogovore povabila dvanajst držav, poleg uradnega Afganistana pa so jo zavrnile tudi Združene države Amerike. Afganistanska vlada se bo s talibi, ki so rusko vabilo sicer sprejeli, pogovarjala neposredno, brez direktnega vmešavanja tujih sil, so Reutersu sporočili z zunanjega ministrstva. Talibi so ta teden zavrnili ponudbo afganistanske vlade za trimesečno ustavitev ognja, v torek pa proti predsedniški palači v Kabulu poslali manjše število raketnih izstrelkov. Talibsko vlado, ki je med letoma 1996 in 2001 nadzorovala približno tri četrtine ozemlja Afganistana, so z intervencijo odstranili Američani. Ti so po enajstem septembru začeli najdlje trajajočo vojno v svoji zgodovini, ki traja že skoraj 17 let.
V veljavo stopajo nove 25-odstotne carine Združenih držav Amerike na uvoz kitajskega blaga. Ob trgovinskih pogovorih, ki se jih je v Washingtonu udeležil kitajski namestnik trgovskega ministra, kitajska uradna agencija Šinhua sporoča, da sta “za tango vedno potrebna dva”. Kitajsko trgovinsko ministrstvo pa sporoča, da ZDA “ostajajo trmoglave”, zato v Pekingu sprejemajo nasprotne ukrepe protiukrepe. Zadnje tarife ZDA na uvoz kitajskega blaga v vrednosti skoraj 14 milijard evrov vključujejo 279 produktov, med njimi polprevodnike, plastiko, kemikalije in železniško opremo. Kitajska odgovarja s 25-odstotnimi carinami na uvoz 333 ameriških produktov v enaki vrednosti, ki znaša skoraj 14 milijard evrov. Novo carinjeno blago iz ZDA vključuje premog, gorivo, jeklene produkte, avtobuse in medicinsko opremo. Od julija sta Kitajska in ZDA uvedli carine na blago v skupni vrednosti 86 milijard evrov.
Poročilo z avgustovskega zasedanja Federalnega komiteja za operacije na odprtem trgu Ameriške centralne banke, krajše Fed, kaže na zaskrbljenost centralnih bankirjev glede Trumpovega uvajanja tarif. V komiteju, ki sprejema odločitve o obrestnih merah, menijo, da bi tarife lahko ovirale gospodarsko okrevanje, a še čakajo na dokaze o škodi. Poročilo ne kaže, da bi finančniki v Fedu odstopali od postopnega zviševanja obrestnih mer, po pričakovanjih naj bi jih tretjič v tem letu dvignili septembra. Trenutno so centralne obrestne mere nastavljene na dve odstotni točki. Ameriški predsednik Donald Trump v javnosti stopnjuje svoj pritisk na Fed, nedavno se je pritoževal nad dvigovanjem obrestnih mer. Z višjimi obrestnimi merami se namreč gospodarska rast zmanjšuje, a se hkrati uravnava tudi inflacija. Manj kot je vreden ameriški dolar, bolj so pri svojem izvozu konkurenčne ZDA, kar je deklarativni cilj Donalda Trumpa.
Maroški kralj Mohammed VI. je pomilostil skoraj 900 priprtih ljudi, več kot 170 od tega jih je bilo aretiranih v nedavnih protestih v regiji Rif. Pomilostitev prihaja ob praznovanju Kurbanbajrama. Julija je več deset tisoč ljudi protestiralo v Rabatu, potem ko je sodišče v Kazablanki na do 20 let zapora obsodilo 39 aktivistov, povezanih z ljudskim gibanjem Al Hirak al Shaabi. To je bilo najbolj izpostavljeno v množičnih protestih na severu države iz leta 2016, ki so izbruhnili po policijskem umoru lokalnega ribiča. Obsojenih aktivistov kralj ni pomilostil. Ta teden je sicer svet ministrov Maroka potrdil osnutek zakona, ki predvideva ponovno uveljavitev obveznega služenja vojaškega roka. Obvezni vpoklic so v Maroku sicer opustili leta 2006, po novem zakonu pa bodo morali državljani, stari od 19 do 25 let, obvezno vojaško služiti za obdobje enega leta. Po besedah kraljevega predstavnika za javnost služenje vojaškega roka meri na spodbujanje patriotizma med mladimi. Svet ministrov je izvršno telo ustavne monarhije Maroka. Predseduje mu kralj, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil.
Bolgarska vlada je sprejela akcijski načrt, ki predvideva vstop države v evropsko bančno unijo do konca junija prihodnje leto. Bolgarija je tako prva država, ki ni članica evrskega območja, ki bi se rada pridružila bančni uniji, kar bo Evropski centralni banki, krajše ECB, omogočilo nadzor nad večjimi bolgarskimi posojilodajalci. Bolgarska valuta lev je trenutno vezana na evro le prek bolgarskega valutnega odbora, ustanovljenega leta 1997. S prevzemom evra bo valutni odbor postal preteklost bolgarskega finančnega sistema, saj bodo bančne politike vodene na ravni ECB-ja. V akcijskem načrtu vlada do konca junija naslednje leto predvideva tudi vstop v evropski mehanizem tečajnih razmerij, h kateremu se je vlada prijavila julija.
V Argentini je zgornji dom parlamenta odobril preiskavo treh rezidenc nekdanje predsednice republike Cristine Fernandez de Kirchner. Vseh 67 prisotnih senatorjev, vključno s Kirchner, ki prihaja iz stranke Peronistov, je glasovalo za delni odvzem njene imunitete. Preiskavo je zahteval sodnik Claudio Bonadio, ki vodi preiskavo v tako imenovani “aferi beležnica”. Gre za razkritja časopisa La nacion, za katerega je vladni voznik za časa predsedovanja Kirchnerjeve v začetku avgusta povedal, da ima beležnice, ki pričajo o tem, da je vladnim uradnikom dovažal denarne podkupnine gradbenih podjetij. Po trditvah državnega tožilca Carlosa Stornellija je bilo, med drugim tudi v buenosaireški rezidenci nekdanje predsednice, državnim funkcionarjem izročeno okrog 140 milijonov evrov podkupnin. Več kot ducat uradnikov administracije, ki jo je med letoma 2005 in 2015 vodila Kirchner, je že bilo aretiranih. V torek je prek 80 tisoč ljudi v Buenos Airesu protestiralo proti korupciji na ravni vlade in od senata zahtevalo odvzem imunitete nekdanje predsednice, ta pa je v to privolila tudi prek družbenih omrežij in dodala, da jo preganja trenutni konzervativni predsednik Mauricio Macri pred splošnimi volitvami čez dobro leto dni.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj