OFF vojakov na tujem

V drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem je slavil Zoran Milanović, ki je s 53 odstotki vseh glasov premagal dosedanjo predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Milanović, kandidat Socialdemokratske stranke, ki je bil med letoma 2011 in 2016 v vlogi predsednika vlade, je tako še nekoliko povečal prednost iz prvega kroga volitev. Skoraj 25 odstotkov glasov, kolikor jih je v prvem krogu dobil Miroslav Škoro, tako ni ostalo na desnem polu, kakor so upali v taboru Grabar-Kitarović, ki je uradno nastopila kot neodvisna kandidatka, a s podporo vladajoče konservativne stranke HDZ. Kot pove Berto Šalaj iz zagrebške fakultete političnih znanosti, je Milanović kampanjo vodil predvsem proti stranki HDZ in vladi Andreja Plenkovića.

Izjava

Nadpovprečno veliko je bilo neveljavnih glasovnic, in sicer okoli 90 tisoč, kar predstavlja več kot štiri odstotke vseh oddanih glasov. Več o volitvah na Hrvaškem v OFFsajdu ob 17. uri.

Po atentatu na iranskega generala Kasema Solejmanija je iraški parlament izglasoval resolucijo, s katero poziva k umiku vseh tujih vojakov iz države. Resolucija je za vlado nezavezujoča, a je k njej zaradi naraščajočih napetosti v državi že pred tem pozval premier Abdul Mahdi. Posebej si resolucija zavzema za prekinitev dogovora med iraško vlado in Združenimi državami Amerike iz leta 2014, ki Pentagonu dovoljuje, da v Irak pošilja vojake z namenom boja proti Islamski državi. Ameriških vojakov je v Iraku sicer nekaj več kot pet tisoč, še več pa naj bi jih tja napotili v naslednjih dneh. V Bagdadu je v dneh po atentatu  sledilo več raketnih napadov v Zeleno cono v bližini ameriškega veleposlaništva. Predsednik ZDA Donald Trump je iraški vladi medtem zagrozil s “sankcijami, kot jih še niso videli”, in da bodo v primeru umika ameriških vojakov morali plačevati za njihovo “izredno drago vojaško bazo”.

Trump se v besedno vojno spušča tudi z iranskimi oblastmi. Potem ko je iranski vrhovni vodja Ali Hamenej zagrozil s povračilnimi ukrepi, v iranski vladi pa so obenem napovedali dokončen umik od jedrskega sporazuma, je medtem Trump napovedal napade na 52 ciljev, tudi na kulturne spomenike. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem v televizijskem intervjuju za televizijo CNN sporočil, da je Turčija začela z napovedano napotitvijo vojakov v Libijo, kjer bodo delovali v podporo silam libijske Vlade narodne enotnosti premierja Fajeza al-Saradža. Zaenkrat naj bi bilo v Libijo napoteno osebje, ki bo skrbelo za usposabljanje ter koordinacijo tamkajšnjih vojaških sil. Saradževa vlada v Tripoliju se še naprej sooča s pritiskom sil generala Kalife Haftarja, ki ga podpira vzporedna vzhodna vlada v Tobruku. V zadnjih dneh je prišlo do porasta zračnih napadov ter obstreljevanja, nazadnje je v napadu na vojaško akademijo v Tripoliju umrlo vsaj trideset ljudi.

V Venezueli sta potekali kar dve glasovanji za predsednika Narodne skupščine, položaja, ki ga je od lanskega januarja zasedal Juan Guaidó, vodja venezuelske opozicije. Po besedah Guaidoja so varnostne sile njemu in ostalim njemu naklonjenim poslancem skupščine preprečile vstop v parlamentarno poslopje, preostali poslanci pa so za novega vodjo izglasovali Luisa Parraja. Dobil naj bi glasove 81 od 150 prisotnih poslancev, tudi vsaj 30 glasov iz opozicije. Guaido je dejanje, s smislom za ironijo, označil za puč in organiziral vzporedno glasovanje v prostorih časnika El Nacional, kjer je prejel 100 glasov, torej prav tako nad 50 odstotki vseh glasov. 

Narodna skupščina je sicer venezuelski zakonodajni organ, prvič izvoljen leta 2000 po bolivarski revoluciji. Leta 2015 je večino pridobila opozicija, zaradi česar je predsednik države Nicolas Maduro dve leti kasneje ustanovil vzporedno delujočo Ustavodajno skupščino. Narodna skupščina je poskušala delovanje Madura izpodbijati z zavračanjem rezultatov predsedniških volitev, Guaido pa se je potem, ko je bil imenovan za predsednika skupščine, samorazglasil za začasnega predsednika države.

Tiskovni predstavnik vojske v Čadu je sporočil, da se bo 1200 njihovih vojakov umaknilo iz območja ob nigerijsko-čadski meji, kjer so se v zadnjih mesecih z nigerijsko vojsko bojevali proti milici Boko Haram. Po besedah čadske vojske naj bi bila njihova misija končana, a Boko Haram ostajajo aktivni ob jezeru Čad, ki leži na območju štirih držav, poleg Čada in Nigerije, še Kameruna in Nigra. Konec decembra je na območju jezera Čad v Kamerunu prišlo do večjega pokola lokalnih ribičev. Kot je povedal tamkajšnji župan Ali Ramat, so se napadi Boko Harama na območju pričeli dogajati takrat, ko je čadska vojska tam prenehala patruljirati.

Španski premier Pedro Sanchez v prvem kroga glasovanja v španskem parlamentu pričakovano ni dobil zadostne podpore poslancev za potrditev manjšinske koalicije njegovih Socialistov s stranko Podemos. Sanchez je potreboval absolutno večino, a je za koalicijo glasovalo le 166 od 350 poslancev. Novo priložnost bo imel predvidoma v torek, ko bo v drugem krogu glasovanja potreboval zgolj navadno večino. To naj bi si predlagana koalicija zagotovila s podporo baskovske stranke PNV ter z dogovorom s katalonsko stranko ERC, po katerem naj bi se 13 poslancev te stranke glasovanja vzdržalo. V zameno bodoča španska vlada obljublja začetek pogajanj s katalonsko vlado glede bodočega statusa Katalonije.

Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nekdanje vodilne v finančni skupini Hypo Alpe Adria Antona Romiha, Božidarja Špana, Andreja Potočnika in Andreja Oblaka, obsodilo na zaporne kazni med šest in osem let zaradi zlorabe položaja in pranja denarja. Vsi bodo primorani plačati tudi vsaj 35 tisoč evrov kazni. Sojenje se je začelo pred dobrimi štirimi leti, ključna priča v njem pa je bila bivša direktorica gradbenega podjetja Vegrad Hilda Tovšak, ki je priznala, da je Vegrad nakup projektne družbe Gina preplačal za dobrih 22 milijonov evrov, vsak od štirih obtoženih pa je pri tem prejel dva milijona evrov. Tovšak si je s priznanjem izpogajala leto in pol pogojne kazni.