OFF vojaških hunt

Sudanske varnostne sile so včeraj na protestih proti vojaški oblasti v prestolnici Kartum uporabile solzivec. V Sudanu že deset dni potekajo množični protesti proti vojaški hunti pod vodstvom generala Abdela Fataha al Burhana, ki je z vojaškim udarom pred dvema mesecema prevzela oblast v državi. Novembra je premier Abdulah Hamdok z vojsko sklenil premirje, v zameno pa je lahko obdržal premierski položaj. Državljanom je obljubil volitve, ki naj bi se zgodile junija leta 2023, in vzpostavitev nove ustavne komisije, ki bi državi prinesla »novo demokratično ustavo«. Protestniki so zahtevali nemuden umik vojske in vzpostavitev civilne oblasti v državi. Varnostne sile so se na pozive odzvale s solzilnimi granatami. Po poročanju aktivistov so med protestom pripadniki varnostnih sil posilili več deset žensk in deklet. Znano je, da je do sedaj na protestih proti oblasti življenje izgubilo okoli petdeset protestnikov.

Somalijski predsednik Mohamed Abdulahi Mohamed  je zamrznil pooblastila premiera Mohammeda Husseina Roblea . Predsednik ga obtožuje koruptivnih dejanj v povezavi s tamkajšnjim obrambnim ministrstvom. Mnogi v vladi premierja Roblea so odločitev označili kot posredni državni udar in politično prekrivanje trenutnih bojev med državo in skrajno islamistično skupino Al Kaida. Aprila letos je predsednik Abdulahi Mohamed poskušal podaljšati svoj štiriletni mandat za dodatni dve leti, kar je sprožilo oster odziv v vojaških strukturah, ki so zveste premierju. Spor je bil razrešen šele po tem, ko je parlament zavrnil podaljšanje predsedniškega mandata. Dodatne nevšečnosti pa v Somaliji povzročajo nerazrešene novembrske volitve, saj se kljub temu, da je bil rok za preštetje glasov 24. decembra, vsi glasovi še niso prešteli. Tamkajšnji poslanci trdijo, da je bilo v zbor izvoljenih komaj 75 od 275 poslancev. Premier Hussein Roblea je za nepravilno štetje obtožil predsednika Abdulahija Mohameda. Poleg suspendiranja premierja pa je predsednik Abdulahi Mohamed zjutraj odpustil še poveljnika marinskih čet generala Abdelhamida Mohameda Driria, ki ga podobno kot premierja obtožuje koruptivnih dejanj v vojski. Na politično krizo v Somaliji so se odzvale tudi ZDA, ki pozivajo k čimprejšnji umiritvi krize.    

Kitajska komunistična partija se je odločila za menjavo partijskega sekretarja v sporni ujgurski regiji Šindžjang. Državna tiskovna agencija Šinhua je razglasila, da bo partijskega sekretarja Šindžjanga Čena Čuangua na položaju zamenjal dosedanji guverner regije Guangdong Ma Šingrui. Čuangua je položaj prevzel leta 2016, njegov mandat so najbolj zaznamovale obtožbe glede uvedbe prisilnega dela in represije tamkajšne ujgurske muslimanske manjšine. Po poročanjih aktivističnih skupin in Združenih narodov je administracija Čuanguaja poslala več kot milijon Ujgurov v prevzgojne centre, ki spominjajo na koncentracijska taborišča. Njegov naslednik Ma je pred guvernersko pozicijo v Guangdongu deloval kot partijski sekretar v mestu Šenzen, pred tem pa na področju vesoljske industrije. 

V petek je v mjanmarski regiji Kaja prišlo do pokola civilistov, ki ga je domnevno izvedla vojaška vlada. V pokolu sta izginila tudi dva delavca humanitarne organizacije Save the Children. Podsekretar za humanitarne zadeve v Združenih narodih Martin Griffiths je v izjavi za javnost pozval vojaško hunto v Mjanmaru, naj opravi transparentno preiskavo dogodka in krive obsodi. Humanitarna organizacija Karenni Human Rights Group je v prvotni preiskavi odkrila 35 sežganih trupel, med katerimi so prepoznali trupla starejših, žensk in otrok. Državni mediji v Mjanmaru so s tem v zvezi poročali, da je vojska ubila nenavedeno število oboroženih teroristov v neimenovanem naselju. Od državnega udara izpred enega leta je mjanmarska vojska ubila že več kot 1300 ljudi. 

Talibanske oblasti nadaljujejo z odpravljanjem ženskih in volilnih pravic, pridobljenih pod prejšnjo oblastjo. Talibanska vlada je že omejila ženske pravice zbiranja na javnih mestih brez moškega spremstva ter njihov dostop do izobrazbe. Včeraj je vlada v Kabulu v novem zakonu afganistanskim taksistom dejala, naj ne sprejmejo prevoza žensk, ki potujejo dlje od 72 kilometrov brez moškega spremljevalca. Taksisti se morajo med vožnjo tudi ustaviti za molitev, med vožnjo pa ne smejo predvajati glasbe, ker bi bilo to v nasprotju z islamskimi načeli. Vse dosedanje proteste za ženske pravice v Afganistanu so talibanske sile nasilno zatrle. Talibani so v soboto tudi razpustili volilno komisijo in v izjavi dejali, da zanjo ni več potrebe. Nekdanji vodja komisije Aurangzeb opozarja na hude posledice razpustitve za demokratičnost v državi.

Izraelski premier Naftali Bennet je napovedal, da bo Izrael v naslednjih petih letih podvojil število naselij v Golanskem višavju. Gradnja naselij je del načrta, ki se uresničuje tri leta po priznanju izraelske okupacije višavja s strani Združenih držav Amerike pod vodstvom nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Izraelsko petdesetletno okupacijo Golanskih višav splošna mednarodna skupnost v večini ne priznava za legitimno. Več milijonov evrov težak načrt širitve izraelskih naselij v Golanu vsebuje gradnjo dveh novih sosesk v mestu Katzrin ter dveh novih naselij. Načrt naj bi podvojil judovsko izraelsko prebivalstvo v regiji. Bennett je v izjavi dodal, da je bolj v interesu mednarodne skupnosti, da Golansko višavje ostane v izraelskih rokah, kot pa da so njeni prebivalci vpleteni v državljansko vojno v Siriji. 

Vlada je sprejela nov obsežen načrt za enotno kmetijsko strategijo med leti 2023 in 2027. Vsebina kmetijske strategije je sestavljena iz dveh stebrov, ki pokrivata različne vidike kmetijstva in kmetijskega razvoja. Prvi steber zajema neposredna plačila, ki izhajajo striktno iz evropskih sredstev v vrednosti 688 milijonov evrov. Po besedah ministra Jožeta Podgorška bodo sredstva namenjena predvsem za osnovno dohodkovno podporo za trajnost. Ukinil se bo tudi zgodovinski hektarski plačilni sistem, po novem bo uveden nov enoten  plačilni sistem. Drugi steber vsebuje strategijo za razvoj podeželja v vrednosti 550 milijonov evrov. Slovenija bo k temu znesku prispevala še vsaj najmanj 230 milijonov evrov, dobrih 310 milijonov pa bodo prispevali tudi predstavniki kmetijskih organizacij. V strategiji je predviden večji poudarek na okoljski politiki, saj je temu namenjenih več kot 40 odstotkov evropskih sredstev drugega stebra. Načrtovano je tudi obširno usklajevanje subvencijske podatkovne baze, ki predvideva upad kmetijskih gospodinjstev. Trenutno jih je v Sloveniji 57 tisoč. Minister za kmetijstvo Podgoršek je nad strategijo navdušen in poudarja dodano vrednost, ki jo bo prinesla slovenskemu kmetijstvu. 

Vlada soglaša z dopolnili k predlogu PKP 10, ki je danes v obravnavi v državnem zboru. Zakon med drugim predvideva enkraten solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do 714 evrov, kmete brez pokojnin, starejše od 65 let, invalide in vojne veterane. Do konca junija 2022 podaljšuje tudi lanske turistične bone. Odbor za finance je prejšnji teden sprejel dopolnjeno obliko predloga, ki prinaša začasno zvišanje najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike s 57. na 63. plačni razred. Pred današnjim glasovanjem v državnem zboru je Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides objavil svoj poziv poslancem in javnosti za boljše delovne pogoje in ureditev plač zdravnikov. Pred državnim zborom potekajo protesti proti sprejetju novega svežnja protikoronskih ukrepov, na katerih je opaziti predstavnike Resnice in razne proticepilce, ki trdijo, da predlagan PKP 10 posega v človekove pravice.   

 

OFF sta pripravila Beno in Jan, mentoriral je Marcen.