OFF z Abazovićem
Pakistanska policija je aretirala nekdanjega predsednika Imrana Khana. Khan je obtožen groženj policistom in pravosodni sodnici na velikem shodu v pakistanski prestolnici Islamabad, ki je potekal pred nekaj dnevi. Tako imenovani medijski regulatorni organ v Pakistanu je v državi uvedel prepoved Khanovih govorov, saj naj bi vsebovali sovražni govor proti državnim institucijam in uradnikom. Khan je od aprila, ko je bil odstavljen zaradi izglasovane nezaupnice, po državi organiziral množične shode, da bi se vrnil na položaj. V zadnjem govoru je Khan obljubil, da bo tožil policiste in sodnico, saj naj bi policija po aretaciji mučila enega njegovih sodelavcev. Khanu so odobrili varščino do četrtka, ko ga bodo privedli pred protiteroristično sodišče v Islamabadu. Aretiran je bil namreč na podlagi protiterorističnega zakona.
Po šestih letih se bo v Iran vrnil veleposlanik Združenih arabskih emiratov Saif Mohammed Al Zaabi. Leta 2016 je bil odpoklican iz Teherana, ko so iranski protestniki napadli veleposlaništvo Saudove Arabije. Protestniki so nasprotovali usmrtitvi šiitskega učenjaka Nimra Al Nimra v Saudovi Arabiji. Veleposlanika v Iranu je prvič po letu 2016 imenoval tudi Kuvajt. Otoplitev odnosov med Združenimi arabskimi emirati in Iranom se dogaja v luči novih pogajanj o iranskem jedrskem sporazumu, ki potekajo z mediacijo Evropske unije. V sporazum želijo Emirati – tako kot Izrael, Saudova Arabija in Združene države Amerike – vključiti omejitev iranske uporabe balističnih raket. Iran je na zadnji osnutek jedrskega sporazuma že odgovoril, odgovor pa zdaj preučujejo v Združenih državah in Evropski uniji. Od iranskega jedrskega sporazuma so ZDA sicer enostransko odstopile maja 2018 pod predsedstvom Donalda Trumpa.
Izvršni direktor izraelskega podjetja NSO Shalev Hulio, je odstopil s položaja. Hulio naj bi odstopil v okviru procesa reorganizacije v podjetju. Reorganizacija sledi razkritjem prodaje vohunske opreme Pegasus državam članicam zveze Nato. Z njo naj bi države vohunile tudi za svojimi državljani, kar je najbolje dokumentirano na Madžarskem. Znana sta tudi primera, ko sta vladi Združenih arabskih emiratov in Indije vohunili za novinarji in aktivisti. Oprema naj bi bila sicer namenjena le nadziranju teroristov in kriminalcev.
Singapurski premier Lee Hsien Loong je v vsakoletnem govoru dejal, da bo Singapur preklical del kazenskega zakonika, ki opredeljuje homoseksualna razmerja kot nelegalna. S tem je upošteval večletna prizadevanja aktivistov po preklicu tega zakona iz časov britanske oblasti. Zakon, ki je predvideval do dve leti zapora za homoseksualce, ni bil v rabi že desetletja. Premier Lee je zatrdil, da preklic zakona ne bo vplival na izobraževanje otrok ali opredelitev zakonske zveze. Še več, vlada bo v ustavo zapisala, da zakonska zveza ne more veljati med istospolnimi pari.
Spremembam na področju pravic spolnih manjšin so priča tudi v Vietnamu. Ministrstvo za zdravje je izdalo priporočila o zdravstvenem sistemu, v katerih po novem pravi, da homoseksualnost ni bolezen. Ministrstvo je napovedalo prepoved konverzijske terapije, a zanjo nima izvršnih pooblastil. Nova priporočila je posredovalo pokrajinskim in občinskim zdravstvenim oddelkom, zlasti tistim zdravstvenim ustanovam, ki ponujajo »zdravila« za homoseksualnost.
Poslanci črnogorskega parlamenta so izglasovali nezaupnico vladi premierja Dritana Abazovića. Nezaupnico je vložilo pet strank pod vodstvom Demokratske stranke socialistov, krajše DPS, ki jo je ustanovil predsednik Črne gore Milo Đukanović. DPS je Abazovićevi vladi zagotavljala kar 30 od 41 parlamentarnih glasov, proti njemu pa se je obrnila po tem, ko je Abazović s patriarhom Srbske pravoslavne cerkve Porfirijem podpisal Temeljni dogovor države s Srbsko pravoslavno cerkvijo. Tej dogovor podeljuje široka pooblastila, nekatera celo zunajzakonska, in jo postavlja nad druge verske skupnosti v Črni gori.
Nezaupnico Abazoviću je podprlo kar petdeset od skupno 81 poslancev parlamenta, za njeno izglasovanje pa bi zadoščala že večina, torej 41 poslancev. Odločilno vlogo pri obstanku ali padcu vlade je imela Demokratska Crna Gora. Stranka pod vodstvom Alekse Bečića, ki obvladuje devet poslanskih sedežev, se je kljub pogovorom z Abazovićem o zgladitvi sporov namreč izrekla za padec vlade. Abazović je aprila, ko je postal premier, izrinil Bečićevo stranko iz vlade in Bečiću spodmaknil stolček predsednika parlamenta. Bečić ni izpustil iz rok priložnosti za maščevanje premierju z najkrajšim stažem v zgodovini Črne gore.
Delavci v največjem kontejnerskem pristanišču v Združenem kraljestvu, imenovanem Felixstowe, so začeli osemdnevno stavko. Zahtevajo višje plače zaradi naraščajoče inflacije in življenjskih stroškov. Podjetje CK Hutchison Holding Ltd, ki ima v lasti omenjeno pristanišče, je delavcem ponudilo zvišanje plač za povprečno osem odstotkov. Sindikat Unite, ki zastopa delavce pristanišča Felixstowe, pa je nad ponudbo ogorčen.
Stavkali bodo tudi angleški in valižanski odvetniki. Odvetniki teh dveh dežel, ki se ukvarjajo s kazenskim pravom, so izglasovali neprekinjeno stavko, ki se bo končala, ko bodo dosegli 25-odstotno zvišanje plač. Poleg zvišanja plač, ki so se v dveh desetletjih znižale za 30 odstotkov, odvetniki zahtevajo tudi investicije denarja za reševanje zaostalih primerov. Od junija so odvetniki stavkali izmenično vsak drugi teden, neprekinjeno stavko pa bodo začeli 5. septembra, na dan predstavitve novega premierja. Stavka sindikata kazenskih odvetnikov bo tako prekinila delo večine sodišč v Angliji in Walesu.
Glavna stavba kliničnega centra v Ljubljani pa bo postala energetsko učinkovitejša. Energetska sanacija se bo namreč začela danes, čeprav bi se morala že junija. Mišljeno je bilo, da bo investicija v celoti financirana iz evropskih sredstev, a to zaradi zamude začetka obnove ne bo mogoče. Obnova bi za popolno črpanje evropskih sredstev morala biti končana do konca letošnjega leta. Sanirali bodo okna, streho in fasado, pa tudi notranjost, z deli pa naj bi končali do konca leta 2024.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj