OFF z odprtjem šol
Argentinsko finančno ministrstvo in tri kreditne skupine so se dogovorile o prestrukturiranju 65 milijard državnega dolga. Prestrukturiranje dolga je postalo nujno maja, ko je država devetič v zgodovini razglasila tehnični bankrot. Tokratni dogovor, podoben prejšnjemu, ki so ga kreditne skupščine zavrnile julija, ne zvišuje višine obresti ali glavnice, spreminja pa časovnico odplačevanja in pravne pogoje spreminjanja obstoječih pogodb o obveznicah. Dogovor bo državi s 45-odstotno inflacijo in za letos napovedanim 12-odstotnim krčenjem gospodarstva omogočil izdajo novih obveznic, ki pa bodo porabljene predvsem za plačilo obstoječega dolga.
Ameriški učitelji in drugo šolsko osebje protestirajo proti napovedanemu avgustovskemu izobraževanju znotraj šol. Sindikati 35 šolskih četrti v več ameriških zveznih državah, za katere so guvernerji napovedali avgustovsko odprtje šol, zahtevajo, da se šolsko leto avgusta začne z virtualnim izobraževanjem, šole pa naj se odprejo šele, ko bodo zmogle vzpostaviti ustrezne varnostne ukrepe, kot je hitro testiranje in manjši razredi ter več medicinskih sester. Učitelji v več mestih so na protestih zahtevali tudi finančno pomoč za starše in zaustavitev deložacij zaradi neplačane najemnine. Sindikat učiteljev Los Angelesa pa je predlagal, da stroške varnega odprtja šol financirajo iz policijskega proračuna. Ameriški predsednik Donald Trump sicer spodbuja šole k odprtju in grozi z odtegnitvijo finančnih sredstev šolam, ki bodo začele z virtualnim izobraževanjem.
Tajski protestniki, ki že dlje časa zahtevajo spremembe ustave, razpustitev parlamenta in odstop vlade so protestom dodali še odkrito antimonarhistično noto. Študentski sindikati zahtevajo omejitev kraljeve moči. Novi kralj Maha Vajiralongkorn je od prevzema prestola leta 2016 osebno prevzel poveljstvo nekaj vojaških enot in več deset milijard premoženja kraljeve palače, nova ustava pa mu je podelila več pristojnosti za ravnanje v izrednem stanju. Študentje tudi zahtevajo reformo zakona, ki prepoveduje kritiziranje monarhije s kaznijo zapora do 15 let.
Nekdanji španski kralj Juan Carlos se je sredi preiskave njegovih koruptivnih dejanj v zvezi z pogodbo o izgradnji hitre železnice odločil zapustiti domovino. Sinu, kralju Filipu VI je zapisal, da zapušča državo v dobro njega in države, da pa bo še vedno na voljo tožilcem. Ti pripravljajo obtožnico, v kateri trdijo, da je Carlos od savdskega kralja Salmana prejel 100 milijonov evrov podkupnine. Mnenje parlamentarnih strank je ob odzivu deljeno; vladajoča socialistična stranka zagovarja obstoj monarhije, medtem ko je njena koalicijska partnerica Podemos izjavila, da obstoj monarhije s tako minimalnimi etičnimi standardi ni smiseln.
Poljsko ustavno sodišče je potrdilo volilni rezultat predsedniških volitev, v katerih je z 51 odstotki glasov zmagal dosedanji predsednik Andrzej Duda. Sodišče je prejelo več kot 5800 pritožb o glasovanju po pošti, pa tudi o napakah pri volitvah v tujini, registraciji volivcev in nepravočasno prispelih glasovnicah. Ustavno sodišče je priznalo utemeljenost 93 pritožb, ki pa naj ne bi pomembno vplivale na rezultat. Poljska opozicija je zahtevala razveljavitev rezultata, pedvsem zaradi favoriziranja Dude na nacionalni televiziji, ki je tudi najbolj spremljana.
ZNANSTVENA REDAKCIJA SPOROČA:
Z vstopom vse več kandidatnih cepiv v tretjo fazo kliničnih preskušanj se nadaljuje tekma za razvoj varnega in učinkovitega načina imunizacije. Na tej stopnji testiranj pa se pojavljajo tudi nekatere specifične težave. Spomnimo: tretja faza kliničnih preskušanj se lahko začne, ko razvijalec cepiva dokaže načelno varnost in učinkovitost na manjših vzorcih testnih oseb. V njej skuša nato zbrati klinično uporabne podatke o učinkovitosti delovanja cepiva, za kar je potreben vzorec več deset tisoč ljudi, seveda pa tudi dovolj usposobljenega medicinskega osebja. Kitajska podjetja trenutno prednjačijo pri razvoju cepiva, a bodo morala v zaključni tretji fazi zaradi pomanjkanja domačih udeležencev združiti klinične izsledke iz različnih bolnišnic na Kitajskem in v drugih državah, kar bi rezultatom lahko dvignilo kredibilnost.
Kitajski državni farmacevtski velikan Sinopharm bo na primer svoje cepivo testiral v dogovoru z vlado Združenih arabskih emiratov. Preskušanje pa od 10. julija poteka tudi v Braziliji – v okviru podjetja Sinovac so se zavoljo učinkovitosti testiranja odločili zajeti manjšo skupino 9.000 zdravstvenih delavcev, ki so po mnenju kliničnih raziskovalk in raziskovalcev bolj izpostavljeni virusu glede na splošno populacijo. Pomisleki glede takšne zasnove naslavljajo ravno pomanjkljivost majhnih študij, ki niso randomizirane. Sicer pa so s svojimi cepivi v tretji fazi kliničnega preizkušanja še tri druga podjetja - Pfizer, Moderna in AstraZeneca v navezi z oxfordsko univerzo.
NOVICE IZ SLOVENIJE:
Poslanska skupina Desus zahteva pojasnila svoje predsednice Aleksandre Pivec o plačilu dopusta na Primorskem. Poslanci pojasnila o financiranju obiska občine Izole in vinoteke Vinokras zahtevajo za ta petek, ko bo ministrica še na dopustu. Pivčeva naj bi svoja pojasnila predvidoma podala v ponedeljek. Predsednik sveta stranke, minister za zdravje Tomaž Gantar pa je za konec avgusta napovedal sejo sveta stranke, na kateri bodo glasovali tudi o zaupnici predsednici Pivec. Glasovanje o zaupnici, ki naj bi bilo izvedeno najkasneje 25. avgusta je zahtevalo več lokalnih odborov stranke.
OFF je pripravila Gea, znanstvene novice pa Luka.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj