OFFsmi marec

Finski premier Juha Sipilä je predsedniku države Sauliju Niinistöju ponudil odstopno izjavo, ki jo je slednji tudi sprejel. Sipilä se je za ta korak odločil, potem ko so v koaliciji, ki tvori njegovo desnosredinsko vlado, ugotovili, da jim do rednih parlamentarnih volitev - te bodo 14. aprila letos -  ne bo uspelo sprejeti paketa socialnih in zdravstvenih reform. Finska družba je ena najhitreje starajočih se prebivalstev na svetu, finske vlade pa se - tako kot v Sloveniji - že desetletje trudijo sprejeti obsežne reformne ukrepe na področju sociale in zdravstva.

V Venezueli je v 18 od 23 zveznih držav prišlo do izpada električne energije, za katerega naj bi bila odgovorna napaka na hidroelektrani Simóna Bolívarja. Venezuelske oblasti na čelu s predsednikom Nicolasom Madurom so za izpad okrivile Združene države Amerike, rekoč, da gre za, citiramo, “električno vojno, ki jo je ameriški imperializem napovedal in jo vodi proti našim ljudem”. Konec citata. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je na twitterju zavrnil vmešavanje ZDA in še zapisal, da Madurova politika ne prinaša ničesar razen teme.

Vrhovno sodišče v El Salvadorju je razveljavilo sodbe in oprostilo tri ženske, ki so zaradi splava služile 30-letno zaporno kazen. Alba Lorena Rodriguez, Maria del Transito Orellana in Cinthia Marcela Rodriguez so zaradi zapletov pri nosečnosti doživele spontani splav, zaradi katerega so bile obsojene umora in v zaporu do izpustitve preživele 9 oziroma 11 let. Sodišče je sedaj odločilo, da so bile kazni nesorazmerne in krivične glede na socialno-ekonomske razmere. Izpuščene so del gibanja Las 17, slovensko Las 17, ki združuje zaradi splava preganjane ženske, za katere aktivisti s pravno pomočjo skušajo doseči izpustitev iz zapora. Splav je, ne glede na okoliščine le-tega, v El Salvadorju prepovedan od leta 1998. Poskusi spremembe zakonodaje v smeri dekriminalizacije na tem področju so se do sedaj izkazali za neuspešne.

Južnokorejski premier Mun Tse-in je v sklopu rošade vladnega kabineta zamenjal sedem ministrov. Najbolj odmeva menjava ministra za združitev Čo Mjung-gjona, čigar funkcijo bo nastopil Kim Jon-Čul, doslej vodje državnega Korejskega inštituta za nacionalno združitev. Do menjave prihaja v luči vrha v vietnamskem Hanoju med predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom in severnokorejskim predsednikom Kim Džong Unom, kjer srečujoča akterja nista dosegla dogovora o denuklearizaciji korejskega polotoka. Do sprememb bo sicer prišlo še na ministrstvu za notranje zadeve, transport, oceane in ribištvo, mala in srednja podjetja, na ministrstvu za kulturo in šport ter ministrstvu za znanost in tehnologijo.

Sodišče v Aleksandriji v zvezni državi Virginija je Paula Manaforta, nekdanjega vodjo predsedniške kampanje Donalda Trumpa, obsodilo na 47 mesecev zapora. Spoznan je bil bančnih prevar in davčnih utaj denarja, ki ga je pridobil, ko je deloval kot svetovalec administraciji takratnega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Manafort jo je s kaznijo slabih štirih let zapora sicer še dobro odnesel, saj mu je sprva grozilo, da bo za zapahi preživel od 19 do 24 let. 13. marca ga v Washingtonu čaka še en izrek kazni zaradi neprijavljenega lobiranja za tuje države na ameriškem ozemlju. V tem primeru je Manafort priznal krivdo.

Minister za zdravje Samo Fakin je predsednika vlade Marjana Šarca obvestil, da zaradi zdravstvenih težav odstopa s položaja. Fakin je bil v bolniškem staležu od 18. februarja; 21. februarja je za en dan sicer prekinil bolniško in se udeležil seje vlade, na kateri so potrjevali splošni dogovor o zdravstvu za letošnje leto ter ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst. Nato ga je ponovno nadomeščala državna sekretarka Pia Vračko, ki bo to počela do imenovanja novega ministra. Fakin je četrti minister Šarčeve vlade, ki predčasno odhaja s svojega položaja.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je odredil notranjo revizijo postopkov nabav, povezanih s postavitvijo panelne ograje na meji s Hrvaško, ki so jih izvajale službe na njegovem ministrstvu. Odločitev za izvedbo revizije je sprejel po naznanitvi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja direktorja Zavoda za blagovne rezerve Antona Zakrajška, ki jo je v torek vložila organizacija Transparency International.

Evropska komisija je zaradi nepopolnega prenosa evropskih pravil o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v nacionalno zakonodajo Sloveniji poslala prvi opomin. Uskladitev zakonodaje na evropski ravni je po mnenju Evropske komisije bojda ključna za uspešno preganjanje finančne kriminalitete in terorizma. Ministrstvo za finance je napovedalo, da bo evropsko direktivo, ki je po njihovem mnenju sicer že zdaj ustrezno vnesena v slovenski pravni red, dopolnilo z novelo zakona, ki je v pripravi.