Osmomarčevski OFF
Za mednarodni dan delovnih žensk v Ljubljani potekajo feministični protestniški shodi. Prvi se je dopoldne odvil pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so protestnice izrazile nasprotovanje ameriški genocidni, kolonialni in patriarhalni zunanji politiki v Gazi, Ukrajini in drugod po svetu. Organizatorke Tvoje sestre so izpostavile nujnost združenega feminističnega in antiavtoritarnega boja ter izrazile solidarnost s Palestinkami in palestinskimi borkami.
Feministične akcije se nadaljujejo ob štirih na Kongresnem trgu, kjer bo potekal protestniški shod z osrednjo temo reproduktivnega dela. Kot izpostavljajo v Delovnem odboru za feminizem študentskega društva Iskra, ki protest organizira, je táko delo v družbi prezrto in neplačano. Od žensk se pričakuje, da vzgajajo in skrbijo za otroke, kuhajo in pospravljajo za celo družino, medtem ko so tudi redno zaposlene. Zahtevajo kolektivizacijo reproduktivnega dela, vzpostavljanje javnih menz in pralnic ter skupno, brezplačno varstvo otrok.
Pred osmim marcem je vlada sprejela novo resolucijo za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami. Od sprejetja zadnje je minilo 15 let, zato je temu primerno nova resolucija nasičena z velikimi ambicijami, a malo manj konkretnimi koraki do njihove uresničitve. Resolucijo, ki jo mora sprejeti še parlament, so pripravili na ministrstvu za delo. Med drugim želijo povečati ozaveščenost družbe in doseči ničelno toleranco do nasilja v družini. Zato resolucija predvideva uvajanje učnega gradiva na ravni osnovnih in srednjih šol, s pomočjo katerega bi se otroci učili o enakosti spolov, nestereotipnih vlogah spolov, nenasilni komunikaciji ter nasilju zaradi ženskega spola. Izobraževanje naj bi potekalo tudi prek umetniških projektov in natečajev. Izražajo tudi želje po povečanju specializiranega kadra za obravnavo žrtev, več brezplačne pravne pomoči, posodobitev strokovnih smernic in vzpostavitev trajne telefonske linije za pomoč žrtvam. Poleg tega želijo še več izobraževanja. Femicida ali partnerjevega umora ženske, ker je ženska, resolucija ne omenja.
Zakonska ureditev, ki določa, da se lahko izbrisanim prizna fiktivno bivanje v Sloveniji za pet let le, če so si aktivno prizadevali vrniti v Slovenijo, ni neskladna z ustavo, je odločilo ustavno sodišče. Izbrisani, ki so na dan razglasitve slovenske neodvisnosti 25. junija 1991 bivali v Sloveniji in od takrat v njej dejansko živijo, lahko državo zaprosijo za stalno prebivanje. Da pa je pogoj dejanskega bivanja v državi izpolnjen, izbrisani države ni smel neprekinjeno zapustiti za več kot leto dni, razen če je imel za to upravičene razloge. V tem primeru se avtomatično šteje, da je bil izbrisani odstoten pet let. Za nadaljnje obdobje petih let pa se mu bivanje v Sloveniji prizna samo, če lahko dokaže, da se je v prvotnem obdobju petih let aktivno skušal vrniti v Slovenijo. Ustavno sodišče je o tem presojalo, ker je upravna enota trem izbrisanim zavrnila prošnjo za dovoljenje za stalno prebivanje. Ugotovila je, da so bili prvih pet let po odhodu iz Slovenije odsotni zaradi posledic izbrisa, vendar pa njihova ravnanja v nadaljnjih petih letih odsotnosti niso kazala na to, da bi se poskusili vrniti v Slovenijo. Vse višje instance so njihove pritožbe zavrnile.
Državni zbor je brez glasu proti potrdil novelo zakona o varstvu okolja, ki za sosežigalnice odpadkov določa strožjo omejitev škodljivih izpustov v zrak in okrepitev nadzora nad emisijami. Parlamentarnega sita ni prestal zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi uzakonil evtanazijo. Po prvi obravnavi so vsi poslanci Gibanja Svoboda ter vsi opozicijski poslanci glasovali proti. V obrazložitvi svoje odločitve so v Gibanju Svoboda izpostavili, da je evtanazija pomembno družbeno vprašanje in da kot taka zahteva širši družbeni diskurz. Zavzemajo se za razpis posvetovalnega referenduma.
Kadrovske rošade v Gibanju Svoboda se nadaljujejo. Tokrat odhaja Petra Škofic, vodja kabineta predsednika vlade Roberta Goloba. Na mestu vodje kabineta jo bo zamenjal sekretar poslanske skupine Svoboda Luka Špoljar. Škofic, nekdanja piarovka Liberalne demokracije Slovenije, iz premierjevega kabineta odhaja z državno sekretarko za kulturo Kajo Širok. Odhod se obeta tudi premierjevi svetovalki za gospodarstvo Saši Leban, ki se po informacijah spletnega portala N1 seli na gospodarsko ministrstvo.
Merjenje moči znotraj stranke ni omejeno na vladajoče liberalce. Slovenska demokratska stranka v naslednjem koraku propagiranja Platforme sodelovanja zaradi nepodpisa izjave o zvestobi stranki iz parlamentarnih teles odstranjuje poslance Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha. Premaknili so jih tudi v zadnjo parlamentarno klop in jih ne uvrščajo več na seznam razpravljalcev v parlamentu.
Ukrajina je uradno zaprosila za potrditev Valerija Zalužnega kot novega veleposlanika v Združenem kraljestvu. Generala Zalužnega je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski s funkcije vrhovnega poveljnika vojske odstavil pred mesecem dni. Predsednik je s tem začel čistko v vojski, ki je usmerjena proti koruptivnim poveljnikom. Tudi sicer se predsednik z Zalužnim ni strinjal glede sprememb zakona o mobilizaciji. Ukrajina ima z Združenim kraljestvom tesne zavezniške odnose, zato Zalužnega v Londonu ne čaka prav veliko dela. Prav včeraj je britansko obrambno ministrstvo sporočilo, da povečuje pošiljko brezpilotnih letalnikov za Ukrajino. V paketu, vrednem več kot 300 milijonov evrov, bodo Ukrajincem poslali 10 tisoč dronov. Zelenski je zatrdil, da mu je Zalužni sam izrazil željo po nadaljevanju svoje poti v diplomaciji. Za predsednika samega pa je seveda dobro, da ima priljubljenega generala na distanci.
Pravosodni odbor španskega parlamenta je podprl novo verzijo zakona o pomilostivi katalonskih separatistov. Nov predlog amnestije za tiste, ki so obtoženi terorizma, sicer ne predvideva, bo pa terorizem po novem klasificiran po evropskem in mednarodnem pravu, in ne več po španskem. To pomeni, da nenasilen poskus odcepitve ne bo več obravnavan kot teroristično dejanje, kot narekuje špansko pravo. Pomilostitev katalonskih politikov sta v zameno za zagotovitev parlamentarne večine socialistom Pedra Sáncheza po volitvah zahtevali katalonski stranki Junts in Katalonska republikanska levica. Toda prvo verzijo predloga zakona so v Juntsu zavrnili, saj po njihovem ni zagotavljala dovoljšnje zaščite pred pregonom po obtožnicah terorizma. Zakon morajo potrditi še v parlamentu. Špansko vrhovno sodišče je sicer ravno konec februarja proti Carlesu Puigdemontu, predsedniku Katalonije v času referenduma in šefu stranke Junts, sprožilo preiskavo glede obtožb terorizma.
Na Haitiju so po vdoru tolp na enega od pristaniških terminalov zaprli glavno pristanišče v prestolnici Port-au-Prince. Tam poročajo o ropanju kontejnerjev s hrano, ki so bili namenjeni pomoči haitijskemu ljudstvu in so jih poslale humanitarne organizacije. Tako je Svetovni program za hrano prekinil svoje transportne storitve zaradi nestabilnih razmer, ki so jih zakuhali izgredniki pod vodstvom Jimmyja Chérizierja, voditelja tolpe revolucionarnih sil G9 družine in zaveznikov. Začasni premier Ariel Henry se v državo še ni vrnil in ostaja na Portoriku, saj haitijsko letališče prav tako ne deluje, ker so ga zasedle tolpe.
OFF sta pripravila vajenca Petar in Grega, izjavo je posnela AKG, mentoriral je Martin.
Vir fotografije: Iskra
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj