PlOFF twist

Donald Trump je izpolnil svojo predvolilno obljubo in Združene države Amerike postavil na prvo mesto - po številu okužb z novim koronavirusom. Seveda pa nižja življenjska oblika ne more ustaviti vojne proti drogam. Zvezna tožilca v Miamiju in New Yorku sta tako vložila obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru in nekaterim njegovim sodelavcem. Ameriško zunanje ministrstvo je za njimi razpisalo tiralice z nagradami do višine 13,5 milijona evrov za posredovanje informacij, ki bi privedle do aretacije Madura ali njegovih “pomočnikov”. Venezuelskega predsednika bremeni obtožnica narkoterorizma, po domače trgovanja z mamili in sodelovanja z Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije, krajše FARC, s katerimi naj bi želel preplaviti ZDA s kokainom. Venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza je dejanje ameriške vlade označil za poskus izboljšanja Trumpovega volilnega rezultata na Floridi, kjer živi mnogo venezuelskih izseljencev. Leta 2016 je tam Trump namreč le za las premagal konkurentko iz vrst demokratov Hillary Clinton. Po ameriškem pravu in načelih mednarodnega prava imajo vodje držav - predsedniki ali predsedniki vlade - običajno imuniteto, to oviro pa so ZDA odpravile v začetku leta 2019, ko so za legitimnega predsednika priznale vodjo opozicije Juana Guaidója, temu pa je sledilo še 59 drugih držav, med njimi tudi Slovenija.

ZDA so uvedle nove sankcije proti več kot deset iranskim posameznikom in petim podjetjem v gradbeni in pomorski industriji. Povod za ukrep je včerajšnja izjava družine Roberta Levinsona, v kateri Iran krivijo za njegovo izginotje pred trinajstimi leti. Informacijo je družina dobila od neimenovanih ameriških uradnikov. ZDA so sprva trdile, da je Levinson odšel v Iran na lastno pest, a so kasneje novinarji Associated Press razkrili, da so ga tja poslali agentje CIE, ki sicer niso imeli pooblastil za izvrševanje tovrstnih operacij. ZDA posameznike in podjetja na spisku med drugim obtožujejo tihotapljenja orožja v Irak in Jemen, pranja denarja ter prodaje nafte Siriji. Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice je že v torek pozvala k nasprotnemu, torej omilitvi sankcij do Irana, kar bi tej državi omogočilo učinkovitejši spopad z zdravstveno krizo. Iran je namreč eno izmed najbolj prizadetih območij zaradi novega koronavirusa, k čemur olje na ogenj dolivajo še sankcije.

Po dolgoletnih prizadevanjih ZDA, da bi zamejile migrantske tokove z juga, se je situacija obrnila na glavo. Mehiški protestniki so namreč blokirali cesto, ki povezuje ameriško in mehiško mesto Nogales, in svoje oblasti pozivajo, naj uvedejo strožji nadzor na meji in testiranje prihajajočih Američanov za novim koronavirusom. Uradno sta državi sicer prejšnji teden uvedli poostren nadzor na meji, a Trumpa očitno bolj skrbi severna. Predlagal je uporabo vojske za izvajanje nadzora na meji s Kanado, čemur tamkajšnji premier Justin Trudeau odločno nasprotuje. Že tako je namreč nezakonitih prehodov zelo malo, poleg tega pa Kanada testira svoje državljane številneje kot ZDA, zato ni razloga za preplah. Trump pa je v svoji običajni maniri dodal, da ga najbolj skrbi nezakonita trgovina s - poceni jeklom.

Odstopil je romunski minister za zdravje Victor Costache. Njegov odstop je zahteval premier Ludovic Orban po njegovi izjavi, da bodo vse prebivalce Bukarešte testirali na novi koronavirus, kljub nezadostnemu številu testov, ki na voljo. Poleg tega zdravstveno osebje zahteva prednost pri testiranju, o razsežnosti krize pa priča tudi zaprtje bolnice v Suceavi, kjer se je okužilo 52 zdravnikov in sester.

Znanstvena redakcija sporoča: Medtem ko nas mediji vsakodnevno zasuvajo z različnimi ocenami o številu okuženih, bo nedvomen odgovor na to vprašanje lahko ponudilo testiranje z učinkovitimi serološkimi hitrimi testi. Ti temeljijo na zaznavi protiteles, ki jih okužena oseba razvije nekaj dni po okužbi, in bodo prispevali k razumevanju dosedanje širitve virusa in podali natančnejše ocene o pravih razsežnostih dosedanjih okužb.

Britanska vlada, od koder danes prihajajo poročila o morebitni okužbi premiera Borisa Johnsona, je tako nakupila 3,5 milijona hitrih testov za preverjanje prebolelosti COVID-19, katerih zanesljivost in specifičnost za novi koronavirus preverjajo v teh dneh. Testi morajo pravilno zaznati nedavno prisotnost virusa SARS-CoV-2 in ne tudi kakšnega izmed mnogih drugih prisotnih virusov, ki tudi sicer v tem času krožijo med nami. Kljub naznanilom, da bo test mogoče kupiti na Amazonu in v lokalnih lekarnah že naslednji teden, zdaj kaže, da bo test namenjen predvsem javnim zdravstvenim delavcem. Preboleli naj bi bili po okužbi namreč vsaj nekaj časa imuni pred vnovično okužbo s SARS-CoV-2 in se zato lahko vrnejo v tirnice normalnega življenja ter tako prispevajo k hitrejšemu okrevanju družbe.

Novi predsednik kneseta, izraelskega parlamenta, je - Beni Ganc! Izvoljen je bil s podporo stranke Likud, ki ji predseduje novi stari premier Benjamin Netanjahu, in njenih strankarskih zaveznic. Večina poslancev je glasovala zanj po tem, ko je napovedal sodelovanje v krizni vladi pod vodstvom Netanjahuja. Ko bodo to dokončno oblikovali, bo namreč odstopil z mesta predsednika kneseta. Prišlo naj bi celo do dogovora, na podlagi katerega bo Ganc po enem letu prevzel mesto predsednika vlade, vendar tega še ni potrdila nobena stran. S potezo, ki bi ji zavidal še Zdravko Počivalšek, je razočaral svoje volivce, saj je bil Netanjahu še do nedavnega Gancev zagrizen politični nasprotnik.  Med drugim so zanj mnogi glasovali zaradi obljub o uvedbi omejitve števila mandatov za predsednika vlade in o prepovedi dela v knesetu obtoženim politikom, kot je na primer Netanjahu. Dejanje je sprožilo tudi razkol znotraj Gancevega Modro-belega zavezništva, dve izmed treh strank sta že vložili zahtevo o izstopu iz zavezništva. 

Poslanci Evropskega parlamenta so z glasovanjem na daljavo skoraj soglasno potrdili tri izredne ukrepe, s katerimi želijo omiliti posledice epidemije za gospodarstvo in državljane Evropske unije. Po predlogu Evropske komisije so preusmerili 37 milijard evrov kohezijskih sredstev v pomoč zdravstvenim sistemom, malim in srednjim podjetjem, trgu dela ter drugim ranljivim delom gospodarstev. Na podlagi razčlenitve nove proračunske podpore po članicah, ki jo je objavila Komisija, je skupna naložbena podpora Sloveniji ocenjena na 586 milijonov evrov. 

Z drugim ukrepom so prekinili izvajanje evropskih pravil o dodeljevanju slotov na letališčih. Letališki slot je dovoljenje za uporabo letaliških stez za izvajanje leta na prezasedeno letališče ali z njega. Za celotno poletno sezono bo tako za letalske prevoznike veljalo načelo “izkoristi ali izgubi”, medtem ko morajo po zdaj veljavnih pravilih izkoristiti najmanj 80 odstotkov slotov za vzletanje in pristajanje. V okviru tretjega ukrepa se bo razširila uporaba solidarnostnega sklada, namenjenega za pomoč v primeru naravnih nesreč, ki ga je Unija ustanovila po hudih poplavah v Srednji Evropi leta 2002. Sklad se bo zdaj lahko uporabil tudi za nujne primere na področju javnega zdravstva. Manj enotni so bili predsedniki evropskih vlad, ki sinoči niso prišli do kakršnega koli dokončnega sklepa o enotnem delovanju na finančnih trgih. Več o skupnem evropskem odzivu na prihajajočo gospodarsko krizo v Kultivatorju ob 17-ih.

 

OFF sta s pomočjo Znanstvene redakcije pripravila vajenec Andrej in Ajda.