Pomorski OFF

Japonske oblasti so sporočile, da bodo v Pacifik v prihodnjih letih izpustile vodo, ki so jo uporabljali za hlajenje reaktorjev v nuklearki v Fukušimi. 1,3 milijona ton odpadne vode, ki so jo natančno prečistili, bo tako pristalo v oceanu. V vodi ostaja zgolj manjša količina tritija, radioaktivnega izotopa vodika, ki je del molekule vode. Japonski ribiči, naseljenci na omenjenem območju, Kitajska ter Južna Koreja so močno protestirali ob tej najavi. Učinke spusta vode v ocean je obravnavala tudi skupina mednarodne agencije za atomsko energijo. Glavni izsledek predstavi Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost in nekdanji inšpektor mednarodne agencije za atomsko energijo, ki pravi, da bo vpliv izpusta na okolje minimalen.

izjava

Ukrep izlitja v morje je po Gregoričevih besedah najpreprostejši in najekonomičnejši, saj bi izparevanje vode v atmosfero predstavljajo večji logistični in finančni zalogaj za Japonsko.   

Združene države Amerike so z Mehiko, Gvatemalo in Hondurasom sklenile dogovor o preprečevanju migracij. Po sprejetem dogovoru bodo vse tri srednjeameriške države na svoje meje začasno napotile večje vojaške in policijske okrepitve, da bi tako preprečevale prehode meja ljudem, ki si skušajo utreti pot do južne meje ZDA. Tamkajšnje ameriške carinske in policijske enote se namreč soočajo z vse številčnejšimi nezakonitimi prehodi meja. Po podatkih ameriške agencije za nadzor meja in carino so marca zabeležili več kot 172 tisoč ljudi, ki so skušali prečkati mejo. V primerjavi s februarjem to predstavlja 71-odstotni porast migracij, trendi pa ostajajo enaki tudi v aprilu. Vendar ohranitev politike ločevanja družin in zadrževanja prosilcev za azil na drugi strani meje nakazuje, da se Joe Biden za zdaj še ni kaj dosti odmaknil od politike Donalda Trumpa.      

V vseh večjih pakistanskih mestih so potekali množični protesti. Vlada je ob začetku protestov odredila tudi aretacijo vodje skrajne islamistične stranke Tehreek-e-Labbaik Pakistan , Saada Husaina Rizvija . Ljudi je k protestom spodbudilo to, da vlada ni upoštevala dogovora, ki ga je sklenila z islamisti. Omenjeni dogovor, ki je bil sklenjen novembra lani ob protestih zaradi izjav francoskega predsednika Emmanuela Macrona  ob umoru francoskega učitelja Samuela Patyja, je predvideval prepoved prodaje francoskih izdelkov, pomilostitev protestnikov ter izgon francoskega veleposlanika iz Pakistana. Ker se izgon ni zgodil, so se znova začeli protesti, in to kljub sklenitvi novega sporazuma, po katerem bi moral parlament do 20. aprila glasovati o izgonu francoskega veleposlanika iz Pakistana in neimenovanju pakistanskega veleposlanika za Francijo.

Tudi drugod potekajo razprave o ureditvi na mejah. Predsednik libijske vlade narodne enotnosti Abdul Hamid Al Dabaiba  je na prvem obisku v Ankari izjavil, da bo Libija spoštovala pomorsko pogodbo, ki jo je sklenila s Turčijo. Omenjena pogodba dodeljuje Turčiji in Libiji izključno ekonomsko cono v vzhodnem Sredozemlju, kar bi državama omogočilo izkoriščanje naravnih virov. Zaradi nepriznavanja ciprskih in grških pomorskih pravic in interesov je bila pogodba na mednarodnem prizorišču zelo slabo sprejeta. V luči iskanja širše podpore za svojo vlado je Al Dabaiba pozval k dialogu med vsemi vpletenimi državami. Libijski parlament namreč sporazuma še ni ratificiral, libijska vlada pa je izkazala pripravljenost za dodatna pogajanja z Grčijo. Odvisnost libijske vlade narodne enotnosti od turške vojaške in humanitarne pomoči pa je Al Dabaibu onemogočila, da bi se od pogodbe distanciral.

 Evropska unija Črni gori ne bo pomagala pri odplačevanju kredita kitajski državni izvozno-uvozni banki. Črna gora je kredit najela za izgradnjo avtoceste od pristanišča Bar do srbske meje, od koder bi povezava potekala do Beograda. To cestno povezavo gradi kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation, ki je prav tako v državni lasti. Zaradi zamud pri delu se je cena izgradnje zvišala z 800 milijonov na 1,3 milijarde evrov. Črna gora je z gradbenim podjetjem že sklenila nov sporazum, za poplačilo pa se je obrnila na Srbijo, da bi se sosedi skupaj potegovali za sredstva za dokončanje avtocestne povezave.

Češko vlado zapušča še en minister. Po ministru za zdravje Janu Blatnýju, ki ga je premier Andrej Babiš  razrešil dolžnosti preteklo sredo, je isto usodo doživel še zunanji minister Tomáš Petříček. Po mnenju Petříčka je bil odstavljen zaradi nestrinjanja z uporabo ruskega cepiva Sputnik V  in nasprotovanja temu, da bi zamenjavo trenutnih jedrskih blokov nuklearke Dukovany izvedlo rusko podjetje Rostamom. Gre za največji češki vladni razpis, katerega vrednost je ocenjena na 7,67 milijarde evrov, poleg ruskega podjetja pa so ponudniki še francoski EDF, južnokorejski KNHP in kanadsko-ameriški Westinghouse. Petříčka bo na položaju začasno nadomestil notranji minister Jan Hamáček.  

Posvetovalni referendum o preimenovanju Titove ceste v Radencih bo najverjetneje 13. junija, če bodo razmere to dopuščale. Skupina Enotni za Radence je oddala 331 podpisov za razpis referenduma, župan Roman Leljak pa bo datum še predlagal občinskemu svetu. Trenutno nekdanja Titova cesta nosi ime Cesta osamosvojitve Slovenije, čeprav je ustavno sodišče odlok o spremembi imena do svoje dokončne odločitve zadržalo. 

Veleposlanico Slovenije v Sarajevu so poklicali na pogovor na sedež predsedstva Bosne in Hercegovine, da bi pojasnila ozadje govoric o dokumentu, ki naj bi ga slovenska vlada v okviru priprav na predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta predala predsedniku Evropskega sveta in v katerem je kot ena izmed prioritet navedeno »končanje razpada Jugoslavije«. To naj bi se nananšajo na vprašanje morebitnega razpada Bosne in Hercegovine. Domneve, da naj bi slovenski politični vrh razmišljal v tej smeri, je še podprl hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić, ki je javno povedal, da je slovenski predsedsednik Borut Pahor to temo odprl na nedavem srečanju. Kot trdi Komšić, mu je Pahor povedal, da se zadnje čase vse pogosteje govori o rešitvi večne bosanske politične krize z razkosanjem BiH, in ga vprašal, ali meni, da je možen miren razpad Bosne. Odgovor Košića in bošnjaškega člana predsedstva Šefika Džaferovića je bil – nepresenetljivo – ne. 

 

ODPOVED: OFF je pripravil vajenec Dominik. Mentor je bil Gal.