Ponovni OFF ruskega športa

 

Medtem ko se članice Evropske unije dogovarjajo o embargu na uvoz ruske nafte, ki naj bi mu z morebitnim vetom najbolj nasprotovala Madžarska, je finski energetski konzorcij Fennovoima  sporočil, da zaradi vojne v Ukrajini odstopa od gradnje tretje finske nuklearke Hanhikivi. Gradnjo so sicer načrtovali v sodelovanju z ruskim državnim podjetjem Rosatom . Reaktor ruske izdelave z močjo 1200 megavatov naj bi stal v bližini mesta Pyhäjoki  na severu države. Gre za enega največjih projektov v Evropski uniji, v katerega so vpletena ruska podjetja. Njegova cena je bila ocenjena na dobrih osem milijard evrov. Finska je sicer pred slabim mesecem prvič zagnala nov reaktor v elektrarni Olkiluoto, ki je plod francoske jedrske industrije. 

Evropska nogometna zveza UEFA je sporočila, da ruski klubi v naslednji sezoni ne bodo smeli nastopati v Ligi prvakov in ostalih ligah pod njenim okriljem. UEFA je prav tako potrdila, da ruska ženska nogometna reprezentanca ne bo nastopila na evropskem prvenstvu, ki bo julija letos v Angliji. Z istimi sankcijami je Evropska nogometna zveza kaznovala tudi mlado rusko nogometno reprezentanco. Dosedanje rezultate obeh reprezentanc v trenutnih kvalifikacijah bodo razveljavili. Prepoved nastopanja v Ligi narodov je doletela tudi člansko moško reprezentanco. Zadnja v sklopu novih sankcij UEFE proti Rusiji zadeva kandidaturo za izvedbo evropskih prvenstev. Ruska nogometna zveza se tako ne bo smela potegovati za izvedbo evropskih prvenstev v letih 2028 in 2032. V igri za organizacijo evropskega prvenstva leta 2028 ostajajo Velika Britanija in Irska s skupno kandidaturo ter Turčija.

Ameriško vrhovno sodišče naj bi odločilo o razveljavitvi splošne pravice do splava v Združenih državah Amerike. Kot je zapisano v osnutku konservativnega sodnika Samuela Alita, ki je včeraj prišel v javnost, je bila prelomna odločitev ustavnega sodišča v primeru Roe proti Wadu iz leta 1973 »očitno napačna«, ker ameriška ustava ženskam nikjer ne zagotavlja pravice do splava. Gre sicer za prvi osnutek odločitve večine vrhovnega sodišča, v katerem se z Alitom strinjajo še štirje konservativni vrhovni sodniki. Za potrditev odločitve je potrebna večina na vrhovnem sodišču, torej se mora z odločitvijo strinjati vsaj pet od devetih članov vrhovnega sodišča. Večino šest proti tri na vrhovnem sodišču so konservativci dobili za časa predsedovanja Donalda Trumpa, ko je ta imenoval kar tri konservativne sodnike. Končna odločitev naj bi bila znana junija ali julija. 

Evropska komisija je obtožila tehnološko podjetje Apple, da omejuje dostop do svojega sistema za brezstično plačevanje Apple Pay in posledično izrablja prevladujoči položaj na trgu. Podjetje razvijalcem aplikacij za brezstično plačevanje omejuje dostop do tehnologije NFC, ki je nujna za opravljanje tovrstnih transakcij. Aplikacija Apple Pay, s katero lahko plačujejo uporabniki Applovih pametnih naprav, je edina mobilna denarnica na napravi z operacijskim sistemom iOS, ki ima dostop do tehnologije NFC. Preostalim razvijalcem podobnih aplikacij pa je dostop do tehnologije NFC omogočen le, če so te povezane z Apple Payem. Podjetje ima po mnenju komisije izjemno pomemben položaj na trgu pametnih mobilnih naprav in prevladujoč položaj na trgu mobilnih denarnic za sistem iOS. Zaradi svojega položaja na trgu podjetje po mnenju komisije omejuje konkurenčnost in zmanjšuje inovativnost, zaradi tega pa imajo uporabniki tudi manj možnosti izbire pri uporabi mobilnih denarnic na Applovih napravah. Opozorilo, ki temelji na preliminarnih ugotovitvah, še ne kaznuje tehnološkega velikana, ta pa bi lahko, če dostopa ne bo sprostil, plačal kazen v višini do 10 odstotkov globalnega prometa, kar znaša dobrih 43 [triinštirideset] milijard evrov. 

Nevladna organizacija Zdravniki brez meja je včeraj na Sicilijo z ladjo pripeljala okoli tisoč migrantov. Kot so sporočili iz organizacije, se je ladja Geo Barents zasidrala v pristanišču Augusta. Posadka je z begunci na krovu sredi morja več dni čakala na dovoljenje pristaniških oblasti za vstop v pristanišče. Po osmih zahtevah so jim oblasti vendarle dovolile pripluti v pristanišče. Južno od Sicilije na dovoljenje za vstop v pristanišče Augusta čaka še ena ladja. Plovilo The Ocean Viking dobrodelne organizacije SOS Mediterranée je v nedeljo sporočilo, da je za zasidranje v pristanišču zaprosilo že devetkrat. Na ladji je 295 ljudi, nekateri pa so tam že en teden. Zadnje poročilo italijanskega notranjega ministrstva navaja, da je letos v Italijo s čolni prispelo okoli 9900 beguncev. 

Vladajoča vojaška hunta v Maliju je danes sporočila, da prekinja vse varnostne sporazume s Francijo. V televizijskem nagovoru je polkovnik Abdoulaye Maïga sporočil, da so se za ta korak odločili zaradi krhanja odnosov med državama v zadnjem obdobju. Kot glavne razloge je navedel poseganje francoskih letalskih sil v zračni prostor Malija in odločitev Francije, da svoje vojaške sile umakne iz države. Ključen trenutek za dokončno odločitev Francije o umiku iz Malija je bil državni udar avgusta 2020, ko je trenutno vladajoča vojaška hunta prevzela oblast. Ta je predsednika države Ibrahima Boubacarja Keïto prisilila k odstopu po več protestih, ki so kritizirali ravnanje takratne vlade v vojni proti ekstremističnim skupinam. Zaradi groženj s sankcijami je nato hunta obljubila volitve in vzpostavitev civilne oblasti, a je potem maja lani izvedla še drugi državni udar in začasno vlado prisilila k odstopu. Konec prejšnjega leta je nato sporočila, da bo na oblasti ostala še najmanj pet let, češ da volitev ne morejo izvesti zaradi varnostnih razlogov. Francoske vojaške sile so bile v Maliju sicer prisotne od leta 2013.

Ob svetovnem dnevu medijev je Pravna mreža za varstvo demokracije pred stavbo RTV-ja organizirala tiskovno konferenco. Na njej so poudarili rezultate danes objavljenega poročila organizacije Novinarji brez meja. Slovenija je na njeni lestvici zdrsnila za 18 mest in zaseda 54. mesto med 180 državami. Kot razlago za poslabšanje stanja medijske krajine v Sloveniji so pri organizaciji navedli večmesečno ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije ter imenovanje posameznikov v vodstvo RTV Slovenija in nadzorne organe, ki so bili blizu prejšnji vladi. Poročilo kot problematične označuje tudi pomanjkanje preglednosti medijskega lastništva in naložbe madžarskih poslovnežev, ki so blizu madžarskemu predsedniku Viktorju Orbanu, v slovenske medije. Pravna mreža je prav tako predstavila iztočnice predloga novega zakona o RTV-ju, ki ga pripravljajo skupaj s strokovnjaki s področja medijev. Spremembe se nanašajo predvsem na del zakona, ki ureja programski in nadzorni svet. Več o konkretnih predlogih pove Anuška Podvršič iz Pravne mreže.

Izjava

Več o usmeritvah predloga novega zakona o RTV-ju, ki ga pripravlja Pravna mreža za varstvo demokracije, lahko slišite v OFFsajdu ob petih.