PrOFFtest
V drugem krogu slovaških predsedniških volitev so volivke s 53 odstotki za novega predsednika izvolile nekdanjega premierja Petra Pellegrinija. Premagal je nekdanjega zunanjega ministra Ivana Korčoka, ki je bil sicer zmagovalec prvega kroga. Pellegrini bo zamenjal Zuzano Čaputovo, ki se za nov mandat ni potegovala. Volitev se je udeležilo 61 odstotkov volivk, kar je skoraj 10 odstotnih točk več kot v prvem krogu. Zadnji dve leti je Pellegrini predsedoval konservativni socialdemokratski stranki Glas, ki od jeseni sodeluje v koalicijski vladi Roberta Fica. Fico, ki je bil včasih strankarski šef Pellegrinija, je na predsedniški funkciji tako dobil zaveznika, Korčoka je namreč podprla opozicija. Odhajajoča Čauptová, nekdanja članica zdaj opozicijskih liberalcev, je v javnosti nastopala proti Ficovi vladi. Vzporejala jo je z madžarsko vlado Viktorja Orbána in bila kritična do ukinitve posebnega tožilskega oddelka za pregon politične korupcije.
Na ulicah Budimpešte je več deset tisoč ljudi zahtevalo odstop vlade Viktorja Orbána in razpis predčasnih volitev. Na shod je pozval Péter Magyar, ki je še do nedavnega imel člansko izkaznico Orbánove stranke Fidesz. Shod so poimenovali Nacionalni pohod za novo Madžarsko. Magyar je oznanil ustanovitev svoje stranke, s katero želi prekiniti 14-letno vladavino Viktorja Orbána. Začetni zagon za svojo protikorupcijsko platformo je dobil z objavo posnetkov lastnega telefonskega pogovora s svojo nekdanjo ženo in do lani pravosodno ministrico Judit Varga. V dvominutnem pogovoru Varga vodjo premierjevega kabineta Antala Rogána obremenjuje s tem, da je vplival na državno tožilstvo in dosegel izločitev sebe ter svojih sodelavcev iz preiskave podkupovanja državnih uslužbencev.
Na poljskih lokalnih volitvah je po rezultatih vzporednih volitev največ glasov med strankami osvojila konservativna opozicijska stranka Zakon in pravičnost Jarosława Kaczyńskega. Zanje je glasovala dobra tretjina volivk. Druga je Državljanska koalicija premierja Donalda Tuska s slabimi 32 odstotki glasov; partnerici Tuskove vladne koalicije Tretja pot in Levica sta skupaj zbrali dobrih 20 odstotkov. Glede na rezultate vzporednih volitev je Tuskova stranka Ljudska platforma relativna zmagovalka v 10 regijah, Zakon in pravičnost pa v preostalih šestih. Obe stranki bosta morali skleniti koalicije, kar bi lahko Ljudski platformi omogočilo vladanje še v dodatnih treh regijah. Varšavski župan Rafał Trzaskowski, ki ga je podprla Državljanska koalicija, je zabeležil prepričljivo zmago s skoraj 60 odstotki glasov, s čimer si je prislužil Tuskovo oznako heroj volitev. Doslej je konservativna stranka Zakon in pravičnost imela oblast v šestih regijah, na volitvah pa je prej izgubljala kot pridobivala. Na jesenskih parlamentarnih volitvah je po osmih letih ostala brez oblasti tudi na državnem nivoju.
Islandska premierka Katrin Jakobsdottir je sporočila, da po sedmih letih odstopa z mesta predsednice islandske vlade. Odstop je utemeljila z napovedjo kandidature na junijskih predsedniških volitvah. Jakobsdottir je vodila koalicijo Levo-zelenega gibanja, ekonomsko liberalne Neodvisne stranke ter desnosredinske Progresivne stranke. Vlado bo sicer začasno še vodila.
Meddržavno sodišče v Haagu je začelo dvodnevno zaslišanje v tožbi Nikaragve proti Nemčiji zaradi nemškega podpiranja genocida v Gazi. Nikaragva Nemčiji očita, da s pošiljanjem orožja Izraelu omogoča genocid v Gazi, s čimer krši mednarodno pravo. Nemčija je lani izvoz orožja v Izrael v primerjavi z letom pred tem povečala za desetkrat. Nikaragva Nemčiji ne očita izvajanja genocida, ampak nedejanja pri njegovem preprečevanju, kar je po mednarodnem pravu njena zaveza. Nemčija, ki trdi, da ne krši mednarodnega humanitarnega prava, se bo pred sodiščem zagovarjala jutri. Nikaragva od sodišča zahteva, da Nemčiji odredi takojšnjo prepoved pomoči Izraelu v obliki vojaških okrepitev in pošiljanja orožja ter preklic odločitve o prenehanju financiranja agencije Združenih narodov za palestinske begunce.
Tudi okoli šeststo nemških javnih uslužbenk je nemškega kanclerja Olafa Scholza in njegove ministrice v petstranski izjavi pozvalo k takojšnji prekinitvi dobave orožja Izraelu. Ob tem so citirale nedavno odločitev meddržavnega sodišča, ki je v izraelskem napadu na Gazo prepoznalo možnost genocida. Tako so prepričane, da gre pri dejanjih Nemčije za delovanje v nasprotju z mednarodnim pravom in zato z nemško ustavo, ki so jo kot javne uslužbenke dolžne upoštevati.
Izraelska vojska sporoča, da je umaknila 98. divizijo z območja južne Gaze, da si opomore in se pripravi na prihodnje operacije. Hkrati pa sporoča, da bo na območju do nadaljnjega ostala 162. divizija, ki bo še naprej delovala kot doslej.
Ameriška vlada največjemu svetovnemu proizvajalcu polprevodnikov, tajvanskemu TSMC-ju, namenja 11 milijard evrov pomoči za izgradnjo tovarne v Arizoni, ki naj bi začela obratovati čez štiri leta. Od tega je približno šest milijard v obliki subvencij in pet milijard v obliki posojil. Vsota bo izplačana na podlagi zakona iz leta 2022, katerega cilj je okrepiti proizvoidnjo polprevodnikov v ZDA in doseči 20-odstotni delež svetovne proizvodnje polprevodnikov. To bo druga taka tovarna TSMC-ja v Združenih državah. Prva bo s proizvodnjo predvidoma pričela prihodnje leto. Tajvanski TSMC je napovedal tudi izgradnjo tretje tovarne in povečanje investicij v ZDA za več kot 20 milijard evrov. Na Tajvanu proizvedejo veliko večino polprevodniških čipov, ključnih za sodobno tehnologijo, na svetu. Ameriška vlada pri spodbujanju investicij v domačo tehnološko proizvodnjo tekmuje s Kitajsko.
Mehika je prekinila diplomatske odnose z Ekvadorjem. Ekvadorska policija je v petek vdrla v mehiško veleposlaništvo v ekvadorski prestolnici Quito z namenom aretacije nekdanjega ekvadorskega podpredsednika Jorgeja Glasa. Glas se je tja zatekel, ko mu je na dan aretacije Mehika zagotovila politični azil. Mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador je potezo označil za očitno kršitev mednarodnega prava in mehiške suverenosti. Hkrati je napovedal, da bo Mehika zoper Ekvador vložila tožbo na haaško Meddržavno sodišče. Odnose z Ekvadorjem je zatem prekinila tudi Nikaragva. Glasa je ekvadorsko pravosodje že spoznalo za krivega jemanja podkupnin v zameno za podelitev javnih razpisov brazilskemu gradbenemu podjetju Odebrecht. Kazen je sicer že odslužil, a so zanj izdali nov nalog za aretacijo v ločenem primeru.
Na Trgu republike se je v podporo Palestini zbralo do 600 protestnic, ki so od visokih predstavnikov in predstavnic slovenske oblasti zahtevale sankcije proti Izraelu in opozorile na genocid, ki ga izvaja. Protest je potekal natanko pol leta od začetka izraelske ofenzive na palestinsko ljudstvo v Gazi. Na Trgu republike so pripravile tudi umetniško inštalacijo z oblekami v spomin na žrtve v Gazi. Med nastopajočimi na protestu so bili največja slovenska pesnica Svetlana Makarovič, raper Zlatko, pevka Kiki ter pesnik in pisatelj Andrej Rozman Roza. Svoje zahteve pa so predstavili Jaša Jenull kot predstavnik skupine nevladnih organizacij, zbranih v Glasu ljudstva, Jan Vajgl kot predstavnik Liste demokratičnega študentstva in Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev. Spomnili so, da so se vse tri koalicijske stranke že pred volitvami zavezale, da bodo priznale Palestino kot samostojno državo, do česar pa v skoraj dveh letih od volitev še ni prišlo. Shoda se je udeležila tudi poslanka Levice Nataša Sukič. Za Radio Študent je povedala, zakaj se je protesta udeležila.
Opredelila se je tudi do aktivnosti oziroma nekativnosti slovenske ter evropske zunanje politike in ministrice Tanje Fajon.
Delovno in socialno sodišče je odločilo, da je bil sklep o razrešitvi Andreja Graha Whatmougha z mesta vršilca dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija nezakonit. Višje delovno in socialno sodišče je sicer lani odločilo, da je bilo tudi njegovo imenovanje na to mesto nezakonito. Imenoval ga je programski svet v času, ko je v njem večino obvladovala koalicija Janeza Janše. Lani avgusta pa ga je novi svet razrešil na podlagi očitkov, da svetu ni zagotovil pravne pomoči in da njegova dejanja niso sodila pod tekoče posle. Graha Whatmougha je na sodišču zastopal hišni odvetnik Janeza Janša Franci Matoz.
Foto: B.O.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj