Šestanovih odredb OFF
Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, znana kot Ecowas, je sklenila aktivirati svoje sile pripravljenosti in ukazala razmestitev vojakov za vzpostavitev ustavnega reda v Nigru. To sta dva od 12 sklepov predstavnikov držav Ecowasa, ki so se sestali drugič po državnem udaru 26. julija v Nigru. Med sklepi vseeno poudarjajo tudi zavzemanje Ecowasa za »mirno razrešitev krize«. Predsednik Ecowasa Bola Tinubu, ki je tudi predsednik Nigerije, najštevilčnejše in najvplivnejše članice Ecowasa, je v govoru vojaško posredovanje navedel kot zadnjo možnost in poudaril diplomatska pogajanja z namenom ponovnega ustoličenja odstavljenega nigrskega predsednika Mohameda Bazouma. Ideja o silah pripravljenosti zahodnoafriške skupnosti je stara več kot dve desetletji. Leta 2009 so formalno sklenili ustanoviti dva pehotna bataljona, zahodnega pod vodstvom Senegala in vzhodnega pod vodstvom Nigerije. A še lani, po državnih udarih v Maliju in Burkina Fasu, so v skupnosti pozivali k dejanski vzpostavitvi skupnih sil.
Iran se je z Združenimi državami Amerike dogovoril o izpustitvi petih zaprtih Američanov v zameno za odmrznitev petih in pol milijard evrov iranskih naftnih prihodkov. Iran je štiri ameriške državljane že premestil iz zapora v hišni pripor, eden je bil v hišnem priporu že pred dogovorom. Američani bodo prav tako izpustili pet iranskih zapornikov v Združenih državah. Američani bodo Iran lahko zapustili, ko bo Južna Koreja odmrznila pet in pol milijard evrov, ki sta jih dve banki zamrznili zaradi ameriške uvedbe sankcij proti Iranu. Nekdanji predsednik Donald Trump je maja 2018 enostransko odstopil od iranskega jedrskega sporazuma in uvedel gospodarske sankcije proti Iranu. Sankcije grozijo tudi vsem, ki bi z iranskimi subjekti poslovali. Zato sta banki po uvedbi sankcij zamrznili plačilo za nafto, ki jo je Južna Koreja iz Irana uvozila pred uvedbo sankcij. V skladu z dogovorom bosta zamrznjen denar banki nakazali na poseben račun centralne banke Katarja. Katarska vlada bo skrbela, da lahko Iran do denarja dostopa le za humanitarne namene, kot sta plačilo zdravil ali hrane.
Ekvadorska policija je aretirala šest Kolumbijcev, ki jih sumi atentata na predsedniškega kandidata Fernanda Villavicencia. Dva osumljenca sta v streljanju s policijo, ki je sledilo umoru politika v prestolnici Quito, umrla. Ekvadorski notranji minister Juan Zapata je zatrdil, da osumljenci pripadajo skupinam organiziranega kriminala, ni pa povedal, katerim. Kolumbijce so za atentat na predsednika države Jovenela Moïsa osumili že leta 2021 na Haitiju. Tedanji šef policije v otoški državi Leon Charles je dejal, da so plačanci. Za financiranje atentata na predsednika je Charles obtožil podjetje World Wide Capital Lending Group, ki ima sedež na ameriški Floridi. Predsedniške volitve v Ekvadorju bodo potekale 20. avgusta v izrednih razmerah, ki jih je po atentatu na Villavicencia razglasil odhajajoči predsednik Guillermo Lasso. Ne gre za prvi atentat pred volitvami. 23. julija so neznanci ubili župana pristaniškega mesta Manta, Agustína Intriaga.
Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna in zagotovila 520 milijonov evrov za odpravljanje posledic poplav in pomoč prizadetim. Na finančnem ministrstvu so odprli tudi podprogram, namenjen sredstvom za pomoč ob naravnih nesrečah. Finančni minister Klemen Boštjančič:
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je izdal novo odredbo, s katero je na ponedeljek, dan solidarnosti, delo odredil zaposlenim pri upravljalcih kritične infrastrukture, v javnem zdravstvu, centrih za socialno delo, veterini in zavarovalnicah. Na civilni zaščiti so določili tudi varovana območja, kamor prostovoljci ne bodo mogli brez delovnega naloga civilne zaščite. Gre za območja Črne na Koroškem in Mežice, na Štajerskem pa za Solčavo, Luče in Mozirje. Po odredbi, ki jo je podpisal Šestan, bodo pred vstopom na ta območja kontrole. Če bodo prostovoljci tja prišli nenajavljeno in bo prostovoljcev že dovolj, jih bodo policisti preusmerili na druga območja, je pojasnil Šestan.
V sindikatu delavcev Tuša pred dnevom solidarnosti opozarjajo, da je odredba poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana o možnosti odprtja trgovin ob nedeljah in praznikih brez pravne podlage. V sindikatu pojasnjujejo, da je odredba s petega avgusta izničila pravico do počitka ob nedeljah in dela prostih dneh, pod pretvezo zaščite življenja in premoženja ljudi pa ščiti nemoteno večanje premoženja in profitov trgovskih podjetij. 85. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ukrepa, kot je odprtje trgovin v nasprotju z Zakonom o trgovini, ne predvideva, pojasnjujejo v sindikatu. Namesto odprtja trgovin zahtevajo, da trgovske verige organizirajo prevoz nujno potrebnih izdelkov, kot so voda, hrana, obleke in pohištvo, na krizna območja. Delavci želijo pomagati tistim, ki so resnično v težavah, ne pa delati le za korist trgovskega kapitala. Kot pojasnjuje generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič, je problematična predvsem časovna in krajevna nezamejenost odredbe.
Na ministrstvu za delo so glede ponedeljka, ko bo dan solidarnosti in dela prost dan, pojasnili, da se lahko pravica do odsotnosti z dela zaposlenim tudi omeji, če delovni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na ta dan. Delavci so prosti delovne obveznosti, če niso izrecno razporejeni na delo.
Vir fotografije: Ministrstvo za obrambo, Monika Sušanj, modificirano
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj