Nov dan, nova hunta
Pas sahelskih in podsahelskih držav, v katerih vladajo vojaške hunte, se je prejšnji teden dodatno podaljšal. V Nigru je državni udar izvedla predsedniška straža. Odstavila je predsednika Mohameda Bazouma, ukinila ustavo, prekinila delovanje državnih institucij, zaprla državne meje in uvedla policijsko uro. Predsedniško stražo, ki šteje okrog 700 mož, je dan po udaru podprla državna vojska. Prav tako je vojska do nadaljnjega prepovedala delovanje političnih strank. Poveljniki različnih vej oboroženih sil so oblikovali Narodni svet za zaščito domovine, s pomočjo katerega vladajo Nigru. Predsednik sveta je postal general Abdourahamane Tchiani, ki predsedniško stražo vodi od leta 2015.
Med pretvezami za odstavitev predsednika je Tchiani naštel postopen in neizogiben zaton države. Predsednik je po generalovih besedah odgovoren za prikrivanje težke realnosti, ki jo je Tchiani opisal kot kup mrtvih, razseljenih, ponižanja in frustracije. Uradne razloge za državni udar strne Olisa Chukwumah, zahodnoafriški dopisnik nemške Deutsche Welle.
A po poročanju nigrskega časopisa L'Enqueteur je pravi povod za udar namera predsednika Bazouma, da odstavi Tchianija z mesta poveljnika svoje garde. V vodjo predsedniške straže je Tchianija povzdignil nekdanji predsednik Mahamadou Issoufou, ki je vladal pred Bazoumom do leta 2021. Bazoum je med mandatom Issoufuja služil tudi kot notranji in varnostni minister. Dva dni, preden je Bazoum leta 2021 prevzel predsedniško funkcijo, je oblast prav tako skušal prevzeti del vojske. A državni udar je takrat preprečila prav predsedniška straža, ki jo je vodil Tchiani.
Po državnih udarih v Maliju leta 2020 in v Burkini Faso leta 2021 je Niger postal center francoskih vojaških sil v podsaharski Afriki. V Nigru je dobrih tisoč francoskih vojakov. Manjše število vojakov, med 50 in 300, imata v Nigru tudi Italija in Evropska unija. Približno enako število vojakov kot Francija imajo v Nigru tudi Združene države Amerike, ki so po podatkih ameriškega veleposlaništva v Nigru med letoma 2012 in 2021 državi namenile prek pol milijarde dolarjev za vojaško opremo in urjenje vojske. Vlada v Nigru je leta 2017 odobrila tudi uporabo ameriških dronov za boje proti islamističnim milicam na zahodu države, poleg tega pa imajo Združene države v Nigru šest vojaških baz. Ameriški preiskovalni medij The Intercept poroča, da je bila po dokumentih Pentagona ameriška vojska v preteklih letih pristojna za šolanje pripadnikov predsedniške straže v Nigru. Med njimi je tudi eden izmed vodij državnega udara, general Moussa Salaou Barmou. Vojaki, ki so jih usposabljale ameriške sile, so bili po poročanju Intercepta od leta 2008 vpleteni v vsaj deset poskusov državnih udarov v Zahodni Afriki, vključno z Burkino Faso v letih 2014, 2015 in 2022, Gambijo leta 2014, Gvinejo leta 2021, Malijem v letih 2012, 2020 in 2021 ter Mavretanijo leta 2008. Dejstvo, da je državna vojska tokrat podprla predsedniško stražo, je za uspeh udara ključno.
V petek so se v nigrski prestolnici Niamey začeli protesti, ki jih opiše sogovorec.
Kot je povedal dopisnik, so nekateri v Nigru protestirali v podporo hunti in proti vmešavanju zahoda v državo. Po njegovih besedah so vzklikali tudi podporne slogane ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Zahodne medije je tako že strah in špekulirajo, da bi državni udar Niger lahko odcepil od zahodne interesne sfere, hunta pa naj bi se nagnila k sodelovanju z Rusijo. A za kaj takega v Nigru zaenkrat ni dokazov, nenazadnje imajo denimo Američani odlične odnose tudi z nigrsko vojsko, ne le političnim vrhom.
Strahove zahodnjakov so pognali dogodki preteklih let v Nigru bližnjih državah. V Maliju, ki leži na zahodu Nigra, in Burkini Faso ter bližnji Gvineji so v zadnjih dveh letih oblast z državnim udarom prav tako prevzele hunte. V primeru Malija je znano, da se hunta pri boju proti milicam vedno bolj zanaša na rusko najemniško vojsko Wagner. Malijska hunta je Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Združenim narodom naročila, naj njihove sile zapustijo državo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je konec lanskega leta tako oznanil uradni konec vojaške operacije, ki je imela center prav v Maliju. Takrat je Macron načrtoval, da bo po odhodu iz Malija v regiji ostalo še okoli tri tisoč francoskih vojakov, ki jih je želel namestiti v Nigru, Čadu in Burkini Faso. A po državnem udaru je letošnjega januarja tudi hunta v Burkini Faso zahtevala, da francoska vojska državo zapusti.
Vojaški pristop v boju proti milicam, ki ga v regiji podpirajo in propagirajo zahodne države, nikdar ne privede do konca bojev, saj ne odpravlja razloga za radikalizacijo mladega prebivalstva. Namreč revščine. Prav dobro sodelovanje zahodnjakov z odstavljenim predsednikom pa je tudi razlog, da ima nigrsko ljudstvo do državnega udara ambivalenten odnos.
Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, znana kot Ecowas, je vojaški hunti v Nigru ukazala, da mora v roku sedmih dni obnoviti ustavni red in funkcijo predsednika vrniti v roke Mohameda Bazouma. Gre za regionalno gospodarsko in politično skupnost 11 držav, med katere sodi tudi Niger. Mali, Gvineja in Burkina Faso so iz Ecowasa suspendirali lani oziroma predlani, po državnih udarih. Skupnost je Niger sankcionirala, s čimer so prekinjene vse finančno-komercialne transakcije z državo. V javni izjavi je Ecowas zatrdila, da bo proti nigrski hunti uporabila vsa sredstva – ne le sankcij, temveč tudi oborožene sile. Gospodarska skupnost je že lani dosegla sporazum o ustanovitvi regionalnih varnostnih sil, katerih namen bi bilo preprečevanje državnih udarov in boj proti oboroženim skupinam. Do danes podrobnosti o morebitni ustanovitvi varnostnih sil sicer še niso znane.
Dan po državnem udaru so Združeni narodi začasno zaustavili humanitarne aktivnosti v Nigru. Po ocenah Združenih narodov humanitarno pomoč v 25-milijonski državi potrebuje 4,3 milijona državljanov.
Denarno pomoč in varnostno sodelovanje je suspendirala tudi Evropska unija, s čimer je zamrznila pol milijarde evrov vreden sklad, predviden za obdobje med letoma 2021 in 2024. Prav tako bo Niger ostal brez več kot 120-milijonske letne pomoči, ki jo državi nameni Francija. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je podprl odstavljenega predsednika in hunto opozoril, da bo s svojim delovanjem »ogrozila več sto milijonov dolarjev pomoči«. Nasprotno je državni udar pozdravil vodja ruske najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin, ki je dejal, da »dogajanje v Nigru ni nič drugega kot boj prebivalcev Nigra z njihovimi kolonizatorji«.
Foto: Defense Visual Information Distribution Service, Creative Commons.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj