Societetni OFF

Aktualno-politična novica
6. 12. 2022 - 15.00
 / OFF

Nemško ustavno sodišče je zavrnilo ustavni pritožbi o ratifikaciji sklepa Sveta Evropske unije, ki so ga morale članice ratificirati za izvajanje osrednjega dela 750 milijard vrednega sklada za okrevanje po koronski krizi. Sklep sveta je Evropski komisiji omogočil zadolževanje na kapitalskih trgih do leta 2026 v imenu Evropske unije. Pritožbo proti sklepu sta vložila soustanovitelj desničarske Alternative za Nemčijo Bernd Lucke in poslovnež Heinrich Weiss, ker po njunem mnenju program nima podlage v evropskem pravu. Ustavno sodišče pa je razsodilo, da trditve pritožnikov ne držijo in da sklep ima pravno podlago. Prav tako zakon o ratifikaciji sklepa po odločitvi sodišča ne krši pravice pritožnikov do demokratičnega odločanja in ne posega v splošno proračunsko odgovornost nemškega Bundestaga. 

V mestu Solún na severu Grčije potekajo protesti proti policijskemu nasilju pred mestnim sodiščem, v katerem sodijo policistu, ki je ustrelil 16-letnega pripadnika romske skupnosti. Najstnik je pred policijo bežal zaradi neplačanega računa na bencinski črpalki, ko so ga ulovili, pa je dobil strel v glavo. Policista so suspendirali, proti njemu so začeli sojenje zaradi poskusa umora in zlorabe službenega orožja. Pred bolnišnico, v kateri zdravijo ustreljenega Roma, ki je trenutno v kritičnem stanju, je več sto pripadnikov romske skupnosti postavilo barikade, policija jih je pregnala s solzivcem in šok granatami. 

Kaj in predvsem zakaj se dogaja na balkanski poti
 / 3. 12. 2022

V Tirani se je začelo srečanje predstavnikov Evropske unije in Zahodnega Balkana. Udeležil se ga je tudi premier Robert Golob. Na srečanju bodo razpravljali tudi o migrantski politiki Unije na Zahodnem Balkanu. Evropska komisija je že predstavila nov akcijski načrt za Zahodni Balkan glede preprečevanja neregularnih migracij. Za krepitev zmogljivosti upravljanja meja bo Unija državam Zahodnega Balkana zagotovila opremo za upravljanje in nadzor meje ter usposabljanje v vrednosti 40 milijonov evrov. Unija želi vzpostaviti nov program tako prostovoljnega kot neprostovoljnega vračanja na ravni med Evropsko unijo, državami Zahodnega Balkana in izvornimi državami migrantov. Na območju med Srbijo in Madžarsko bo začela polno delovati Europólova delovna skupina, ki bo preprečevala tihotapljenje migrantov. Okrepili bodo operativne zmogljivosti zahodnobalkanskih držav partneric za vračanje ljudi v države izvora, kamor spadata pomoč v obliki razvoja objektov za vračanja in pošiljanje strokovnjakov za vračanje na teren. V zainteresiranih državah članicah EU pa bodo začeli s pilotnimi projekti za hitrejše azilne postopke.

Rusko obrambno ministrstvo je Ukrajino obtožilo napadov na dve letalski bazi globoko v notranjosti Rusije. Gre za bazi Engels-2 blizu meje s Kazahstanom in Djagilevo, ki leži manj kot 250 kilometrov od Moskve. V primeru, da Ukrajina prevzame odgovornost za napada, bo to najgloblji napad v notranjost Rusije od začetka ruske agresije. 

Indonezijski parlament je sprejel spremembe kazenskega zakonika, ki prepovedujejo spolne odnose in skupno življenje zunaj zakonske zveze. V zakoniku so hkrati prepovedali še žaljenje predsednika, državnih ustanov in državne ideologije. Spremembe bodo začele veljati čez tri leta. Zakonik bo veljal tudi za tuje državljane, zagrožena je denarna kazen oziroma do leto dni zapora za izvenzakonske spolne odnose, do tri leta zapora pa za žaljenje institucij. Minister za pravosodje in človekove pravice Yasonna Laoly je zakon predstavil kot »distanciranje od kolonialnega kazenskega zakonika«. Več organizacij, med njimi tudi indonezijska veja Amnesty International, je kritičnih do vsebine zakona, čigar osnutek je leta 2019 sprožil študentske proteste po vsej državi.

Skvot PLAC – Participatorna ljubljanska alternativna cona
 / 5. 9. 2022

Družba za upravljanje terjatev bank, znana kot slaba banka, toži prek 40 obiskovalcev in obiskovalk Participativne ljubljanske avtonomne cone, krajše Plac. Očita jim motenje posesti in zahteva izpraznitev prostorov na Linhartovi cesti 43. Gre večinoma za obiskovalce, ki jih je policija popisala na prvi in drugi dan javne zasedbe zapuščenih prostorov nekdanjega Cestnega podjetja Ljubljana. Okrajno sodišče v Ljubljani je že izdalo sklep, s katerim je na zahtevo slabe banke prepoznalo avtonomno cono kot samostojno stranko v postopku, četudi Plac ni pravna oseba, prav tako pa ne obstaja nobena fizična oseba, ki bi Plac zastopala. Tožnik je dokazoval, da je Plac tako imenovana societeta, kar pomeni nekakšno društvo, lahko tudi neformalno, na podlagi družbene pogodbe. Vzpostavitev družbene pogodbe naj bi se v Placu zgodila s pozivi obiskovalcem, naj prinesejo hrano, obleke in pohištvo.

Kakor so sporočili s Placa, je slaba banka tožbo vložila v času, ko se je pretvarjala, da si želi dialoga s Placem, premier Robert Golob je govoril, da Plac podpira in da ta lahko ostane na Linhartovi 43, prav tako pa so javno podporo Placu izrazile vladne stranke. Citiramo sporočilo Placa: »To so bile le hinavske besede. V resnici so govorili eno, delali nekaj povsem drugega. V resnici hočejo že od vsega začetka razbiti našo skupnost in uničiti skupni prostor vseh, ki deluje v javnem interesu. Dokončni dokaz o tem je tožba proti ničesar krivim ljudem.«

Država je vplačala 300 milijonov evrov za premostitev likvidnostnega primanjkljaja Holdinga Slovenske elektrarne oziroma HSE. To je prvi od dveh zneskov dokapitalizacije, drugi šteje 192 milijonov evrov in potrebuje vladno potrditev, predvidoma bo vplačan do 15. decembra. Vzrokov za težko finančno situacijo skupine HSE naj bi bilo več: poleg energetske krize še nizka hidrologija v letošnjem letu, ustavitev Termoelektrarne Šoštanj in zmanjšana pripravljenost komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb. Proizvodnja hidroelektrarn bo za več kot 36 odstotkov nižja od lanske in najnižja v zadnjih dvajsetih letih, so sporočili iz HSE. Izredne razmere v proizvodnih družbah bodo imele na poslovanje skupine HSE letos približno 460 milijonov evrov negativnega vpliva. Tega tudi uspešno trgovanje, ki bo letos za približno 50 milijonov evrov preseglo načrtovan dobiček iz trgovanja, ne bo uspelo izničiti, so ocenili. Slovenski državni holding bo poskušal doseči cilj, da se celotni znesek vplačil kapitala vrne državi najkasneje do konca leta 2024.

OFF je pripravil vajenec Tilen, mentoriral je Martin.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.