TwitterOFF

Evropska unija in Indija sta se dogovorili za vzpostavitev skupnega sveta za trgovino in tehnologijo. Dogovor o svetu je bil sklenjen med obiskom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v indijski prestolnici New Delhi, kjer se je sestala z indijskim premierjem Narendro Modijem. Kdaj bo svet začel delovati, sicer še ni znano, a bosta po besedah von der Leyen obe strani kmalu začeli pogajanja o sporazumih o trgovini in investicijah. Evropska unija je tretja največja gospodarska partnerica Indije. Blagovna menjava med sodelujočima stranema je v letu 2020 znašala nekoliko manj kot 63 milijard evrov. Pogajanja o oblikovanju prostotrgovinskega sporazuma so sicer zamrla leta 2013 zaradi nesoglasij glede zaščite patentov in znižanja dajatev. Z oblikovanjem sveta Evropska unija sledi vzoru Združenih držav in Velike Britanije, ki so že okrepile odnose z Indijo. Indija je tradicionalno zelo zadržana do sklepanja prostotrgovinskih sporazumov, a odločitve vlad v zadnjega pol leta kažejo, da se ta politika počasi spreminja.

Lastniki podjetja Twitter so sprejeli ponudbo južnoafriško-ameriškega milijarderja Elona Muska, ki je za mikroblogersko platformo ponudil nekaj čez 40 milijard evrov. Gre za enega največjih odkupnih poslov zasebnega podjetja. Lastnik delnice bo za delnico dobil za 38 odstotkov višji znesek, kot je bil na borzi, ko je prvega aprila Musk napovedal svojo ponudbo. Musk je s postopkom nakupa podjetja začel januarja, ko je kupil devet odstotkov delnic Twitterja. Po zavrnitvi mesta v nadzornem svetu družbe je aprila predlagal, da bi z njegovim nakupom podjetje postalo zasebno. Posel je uradno potrdil nadzorni odbor družbe, dokončno pa naj bi bil izpeljan do konca leta. Prevzem morajo namreč odobriti še ameriške regulatorne agencije. Musk, ki že nekaj časa opozarja na problem avtomatiziranih neželenih objav, želi, da bi omrežje postalo bolj interaktivno, in je napovedal, da bo razrahljal pravila moderiranja objav. 

Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je Združene države obtožil poskusa izključitve Kube z devetega srečanja voditeljev Organizacije ameriških držav. To naj bi potekalo junija v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pritiski Washingtona na vlade drugih držav so se začeli po prvih uradnih pogovorih med Kubo in Združenimi državami v zadnjih štirih letih. Rodriguez je poudaril, da je s tem Kuba izključena iz skupnega reševanja zdravstvene problematike in migracij. Ameriško zunanje ministrstvo se je na obtožbe odzvalo v izjavi, s katero so zatrdili, da Združene države vabil na srečanje niso posredovale nobeni od članic. 

Turško sodišče v mestu Istanbul je obsodilo aktivista Osmana Kavalo na dosmrtno kazen zaradi obtožb o sodelovanju v državnem udaru leta 2016. Kavala je sicer do izdaje obsodbe v zaporu preživel več kot štiri leta. Poleg Kavale pa je bilo na 18 mesecev zaporne kazni obsojenih tudi sedem drugih obtožencev. Rezultat sojenja so ostro obsodili zahodni diplomati, članica organizacije Human Rights Watch Emma Sinclair-Webb in generalni direktor Amnesty International za Evropo Nils Muiznieks. Kaval je bil sprva obtožen financiranja vala protestov leta 2013, ki so po mnenju nekaterih pomenili začetek avtoritarne politike predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Sodišče je Kavalo februarja 2020 izpustilo, a ga je policija nemudoma ponovno aretirala. Obtožen je bil vpletenosti v neuspeli poskus državnega udara leta 2016, ki je med drugim sprožil pridržanje deset tisoč ljudi, mnogi pa so izgubili službe v vladi in drugih državnih organih. Konec leta 2021 je deset veleposlanikov v Turčiji v pismu zahtevalo Kavalovo izpustitev, turški predsednik Erdoğan pa je potezo označil kot vmešavanje v notranje zadeve države. Kavala je kot bogat poslovnež od osemdesetih let naprej financiral številne predvsem arheološke in kulturniške projekte. 

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je obiskal Moskvo, kjer se bo sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. V pogovorih bodo načeli vprašanje o humanitarnem dostopu in varnih evakuacijskih poteh za civilno prebivalstvo. Lavrov je v izjavi za javnost dejal, da bo Rusija nadaljevala mirovna pogajanja z Ukrajino, zvezo Nato pa je označil kot soudeleženko v vojni, saj Ukrajini pošilja orožje. Guterres se nato odpravlja v Kijev. Obenem potekajo tudi pogovori, ki jih v ameriški letalski bazi Rammstein  v Nemčiji gostijo Združene države. Na njih se bodo sestali obrambni ministri in visoki generali več kot dvajsetih članic in nečlanic zveze Nato, med njimi tudi Slovenije. Razpravljali bodo o dolgoročnih varnostnih potrebah Ukrajine in zagotavljanju vojaške opreme, streliva in drugih potrebščin za pomoč ukrajinskim vojakom. 

Gvineji in Burkini Faso grozijo gospodarske sankcije zaradi zamude pri tranziciji iz tako imenovanih vojaških vladnih sistemov. Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, krajše ECOWAS, je obema vladama predpisala, da morata do 25. aprila razkriti podrobne tranzicijske načrte. Avgusta 2020 je več držav Zahodne Afrike pretresli državni udari, med drugim tudi v Gvineji in Burkini Faso. Vojaška vlada, ki je v Burkini Faso na oblasti od januarskega upora, je dejala, da potrebuje tri leta za vzpostavitev ustavne vladavine. ECOWAS je zatrdil, da lahko vladi držav pričakujeta hude sankcije, če ne začneta tranzicijskega procesa. Gospodarska skupnost je sicer sankcije že uvedla za Mali, kjer je vodja državnega udara strmoglavil vlado avgusta 2020, maja naslednjega leta pa izpodrinil tudi začasnega predsednika. 

Ustavno sodišče je odločilo, da sklep državnega zbora, ki prepoveduje referendum o zakonu o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju, ni v skladu z ustavo. Predlog za presojo ustavnosti je podala Levica, ki je zahtevala zakonodajni referendum. Sporazum z organizacijo bi omogočil nakup 45 osemkolesnih oklepnikov tipa boxer za slovensko vojsko. V Levici so prepričani, da je nakup predrag, predvsem pa nepotreben, zato so februarja s 6800 podpisi tudi vložili pobudo za zakonodajni referendum. Državni zbor je februarja sprejel sklep, da je referendum o tem nedopusten, a kot je danes odločilo sodišče, ta sklep ni v skladu z ustavo. 

Po zmagi na državnozborskih volitvah v nedeljo se je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob sestal s predsednikom države Borutom Pahorjem. Pahor je spregovoril o tem, kaj nas čaka v prihajajočih mesecih in kako bo potekalo oblikovanje vlade.

Izjava 1

Po časovnici, ki jo je predstavil Pahor, sledi oblikovanje poslanskih skupin. 

Izjava 2

Potem ko je koordinator stranke Levica Luka Mesec svetu stranke zgolj ponudil odstop, nepreklicni odstopi sledijo tudi v stranki Socialnih demokratov. Z mesta podpredsednika stranke je odstopil Jernej Pikalo. Kot razlog za odstop je navedel slab volilni rezultat stranke. Na vprašanje, ali bi morala odstopiti predsednica stranke Tanja Fajon, Pikalo sicer ni želel podati odgovora.