Ursule Trdnjavoevropske OFF
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v spremstvu petih evropskih oprod podpisala dogovor z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem. Škarje in platno zunanje politike je predsednica vzela v svoje roke in egiptovskemu diktatorju, še preden bi to potrdil Evropski parlament, obljubila skoraj sedem milijard evrov in pol težko darilo. V zameno za denar evropska delegacija pričakuje, da bodo egiptovske oblasti tesneje zaprle vrata Mediterana za begunce, ki gredo proti Evropi. Na odpravi so Ursulo Trdnjavoevropsko spremljali križarji v naslednjem vrstnem redu: Giorgia Meloni je predstavljala italijansko butaro, Kiriakos Micotakis grškega feniksa, Karl Nehammer avstrijsko kladivo s svastiko, Alexander De Croo belgijskega leva in Nikos Hristodulides ciprsko belo golobico. Zaradi ekonomske in socialne bede Egipt zapuščajo lastni državljani, evropske politike pa skrbijo predvsem begunci iz sosednjih držav. Že zdaj je na egiptovskem ozemlju okoli devet milijonov beguncev, od tega štirje milijoni iz Sudana ter milijon in pol iz Sirije. V Sudanu, ki na severu meji na Egipt, skoraj leto dni poteka državljanska vojna med vojaškima frakcijama, zaradi katere je domove zapustilo okoli deset milijonov ljudi, a boji se na sever države še niso razširili. Evropski dogovor z Egiptom bo veljal tri leta, v tem obdobju pa Evropska komisija Egiptu obljublja različne oblike financiranja. Večinoma gre za nova posojila, skoraj dve milijardi evrov pa je investicij. Poleg migracij dogovor vsebuje sodelovanje na področju vojaške industrije in energetike. Egipt svež denar nujno potrebuje, saj mu primanjkuje tuje valute, potrebne za uvoz. Zaradi visoke zadolženosti države težko financira tudi proračun. Več v OFFsajdu ob petih.
Vojaška vlada Nigra je preklicala sporazum z Združenimi državami Amerike, po katerem so ameriški vojaki stacionirani na nigrskem ozemlju. Hunta, ki je oblast s pučem prevzela julija lani, je iz države že vrgla vojsko Francije, nekdanje kolonialne gospodarice. Minuli teden so se v Nigru zglasili Molly Phee, namestnica zunanjega ministra za afriške zadeve, Celeste Wallander, namestnica obrambnega ministra za medcelinsko varnost, in general Michael Langley, poveljnik afriškega poveljstva ameriške vojske. Govorec hunte Amadou Abdramane je po srečanju zatrdil, da ameriška delegacija ni upoštevala diplomatskega protokola in nigrskih oblasti ni obvestila o tem, kdo bo sestavljal delegacijo, kdaj bodo prišli in o čem bodo govorili. Pogovarjali so se o vojaškem sodelovanju med državama ter nigrski izbiri partnerjev za boj proti islamističnim upornikom. Najprej je Abdrmane izrazil obžalovanje ameriških namer po krnitvi suverenosti ljudstva do izbire lastnih partnerjev ter obsodil ponižujoč odnos in ameriške grožnje z maščevanjem. Nato je oznanil, da je prisotnost ameriških sil na nigrskem ozemlju nelegalna, in sporočil preklic sporazuma, ki je prisotnost omogočal. Američanov pa ni uradno pozval k odhodu iz države. Američani imajo v nigrskem Agadezu letalsko bazo z okrog 1000 vojaki, ki je zanje ključnega pomena pri nadzoru širše regije. Januarja je dogovor o vojaškem sodelovanju z nigrsko hunto sklenila Rusija, je takrat sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Dokazov o sodelovanju Rusov z nigrsko vojsko še ni, ruski plačanci pa zagotovo sodelujejo s hunto v Maliju, zahodnim sosedom Nigra.
Iransko nacionalno naftno podjetje je z lokalnimi partnerji podpisalo pogodbe za razvoj šestih naftnih polj na jugu in zahodu države. Pogodbe v skupni vrednosti 12 milijard evrov so sklenili na 73. obletnico nacionalizacije naftne industrije, ki jo je izvedel nekdanji premier Mohamed Mosadek. Z izkoriščanjem šestih polj načrtujejo proizvesti 350 tisoč dodatnih sodčkov dnevno, torej povečati proizvodnjo nafte za skoraj deset odstotkov. Nafta in zemeljski plin sta hrbtenica iranskega izvoza, njun uvoz povečuje predvsem Kitajska. Zaradi strahu pred ameriškimi sankcijami, ki so jih Združene države uvedle po enostranskem odstopu od iranskega jedrskega sporazuma leta 2018, tuje firme, kot je francoski Total, v Iranu ne poslujejo več.
Izraelska vojska je prevzela nadzor nad bolnišnico Al Šifa na severu okupirane Gaze, ki jo je opustošila že novembra. Kot trdijo okupatorji, je palestinski Hamas v bolnišnici vzpostavil svojo enoto, kar po njihovem upravičuje »precizno operacijo« v kompleksu, kjer je zatočišče poiskalo 30 tisoč ljudi.
Vladimir Putin je z več kot 87 odstotki prejetih glasov zmagal na ruskih predsedniških volitvah. Uradno je potrdil naslednji šestletni mandat, ki si ga je omogočil s spremembo ustave leta 2020. Vrhovni voditelj Ruske federacije je dejansko od preloma tisočletja. Volitev, na katerih so opozicijski kandidati nastopali bolj za vtis, se je po podatkih volilne komisije udeležilo več kot tri četrtine prebivalstva. Voliti so morali tudi na ukrajinskih območjih, ki jih je Rusija okupirala v dvoletni vojni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da ruski diktator simulira še ene volitve. V Ukrajini jih niti simulirajo ne, saj so parlamentarne, ki bi morale biti oktobra lani, in predsedniške volitve, ki bi morale biti še tega marca, v času vojne odpovedali. Predstavniki zahodnih držav so volitve oklicali za lažne, Putin pa je odgovoril, da so kritike pričakovane: »Kaj ste želeli, da bi nam ploskali? Z nami se borijo v oboroženem konfliktu.«
Hrvaško ustavno sodišče je predsedniku države Zoranu Milanoviću in socialdemokratski stranki izreklo uradno opozorilo, naj nemudoma prenehata z aktivnostmi, nasprotnimi ustavi. Milanović, ki je premier že bil med letoma 2011 in 2016, je konec minulega tedna namreč najavil lastno kandidaturo na listi opozicijskega SDP-ja. Še predtem je kot predsednik države razpisal predčasne parlamentarne volitve na sredo, 17. aprila. Povedal je, da v času kampanje ne misli odstopiti kot predsednik države in da ni pomembno, kaj mislita ustavno sodišče ter pajdaš in boter pijanega Šeksa. Nanašal se je na predsednika ustavnega sodišča Miroslava Šeparovića, ki je boter staroste vladajoče stranke Hrvaške demokratske skupnosti Vladimira Šeksa. Sodišče je Milanovića opozorilo, da predsednik republike po ustavi ne more opravljati druge javne funkcije ali sodelovati v aktivnostih katere koli politične stranke. Prav tako je po odločitvi sodišča kandidatura predsednika na parlamentarnih volitvah nezdružljiva z njegovim ustavnim položajem in pooblastili ter načelom delitve oblasti.
Pred sedežem občine Bar v Črni gori protestirajo družine žrtev požara v romskem naselju pod gričem Volujica. Po požaru, v katerem so pred dobrim mesecem umrle štiri osebe, je župan Dušan Raičević obljubil, da bo občinska uprava hitro in resno pristopila k reševanju stanovanjske stiske, v kateri se je znašlo več deset ljudi.
Občina je nakazala 12 tisoč evrov Romskemu svetu, predstavniškemu telesu romske manjšine v Črni gori, ki je približno 80 ljudem uredilo prenočišče v dve uri vožnje oddaljenem počitniškem domu na Ivanovih koritih. Izseljenci so se pred tednom dni vrnili v Bar, saj se počutijo izigrane, od občine pa zahtevajo, da jim priskrbi bivališča znotraj občinskih meja.
Delavci turškega Cengiza so z več kot dvoletno zamudo predrli vzhodno cev karavanškega predora. Po treh letih in pol so se prebili do avstrijskega dela predora, projekt pa se je medtem podražil za devet milijonov evrov in je skupno vreden 129 milijonov. Do odprtja, predvidoma jeseni 2025, morajo urediti še elektro in strojno opremo. Vodilno vlogo pri tem ima avstrijski upravljavec avtocest Asfinag, slovenska družba za avtoceste, znana kot Dars, pa je soinvestitor. Enosmerni promet po obeh ceveh bo po načrtih mogoč leta 2029, saj bodo po končanju nove še obnovili zahodno cev.
»Ali ste za to, da se v Sloveniji prepove turizem? Ali ste za to, da Slovenija izstopi iz Nata? Ali ste za to, da se v Sloveniji prepove referendume?«
Iz tega ne bo nič. Predloga za nova posvetovalna referenduma pa so v parlamentarni postopek vložili poslanci Slovenske demokratske stranke s prvopodpisano Jelko Godec. Na prvem predlaganem referendumu bi volilni upravičenci odločali o tem, ali so za to, da se v Sloveniji gradijo nove izpostave azilnih domov za ilegalne migrante. Z vprašanjem v SDS ciljajo na vladni sklep, da se za potrebe nastanitve prosilcev za azil v Obrežju in Središču ob Dravi v že zgrajenih objekti, ponavljamo, že zgrajenih objektih, organizirata začasni izpostavi azilnega doma. In to samo v primeru, da bo nujno potrebno. Na drugem referendumu bi SDS volivce vprašala, ali so za to, da vlada, ki jo vodi Robert Golob, zaključi s svojim mandatom in se razpišejo predčasne volitve poslank in poslancev v državni zbor. Poslanci vseh parlamentarnih strank z izjemo Levice so tako podpisani pod vsaj eno referendumsko pobudo.
Vir fotografije: Evropska komisija
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj