Vohunski goloboff

Pred proslavami ob dnevu državnosti je danes po Ljubljani bicikliral naš sodelavec Jaka Virant, ki poroča o:

Ograjah na Trgu republike …

Izjava

Ograjah na Kongresnem trgu …

Izjava

Ne pa tudi o ograjah na Prešercu:

Izjava

V javnost so pricurljali doslej interni policijski posnetki uboja francoskega dostavljalca Cedrica Chouviata, ki ga je januarja ustavila policija, ker je med vožnjo z mopedom uporabljal mobilni telefon. Policija je Chouviata zgrabila okoli vratu in ga pritisnila ob tla. Tak prijem je sicer francoski notranji minister Christophe Castaner po Chouviatovi smrti prepovedal, nato pa spet uvedel zaradi pritiskov s strani policije. Francoska policija je sicer za spopadanje z malim kriminalom v Evropi še najbolj prevzela ameriške policijske metode, ki so v Franciji še posebej usmerjene proti manjšinam. Na posnetkih je jasno slišati Chouviata, ki večkrat ponovi, da ne more dihati. Štirje policisti, povezani s Chouviatovo smrtjo, so že bili zaslišani, Chouviatova družina pa je pozvala predsednika Emmanuela Macrona, naj jih suspendira.

Evropska unija sestavlja seznam držav, katerih državljanom bo po prvem juliju omogočen vstop v Unijo. Glavni kriterij pri tem je, da se država s pandemijo koronavirusa spopada vsaj tako uspešno, kot se s pandemijo spopada povprečna država članica Evropske unije. Po poročanju New York Timesa bo vstop v Unijo med drugim onemogočen državljanom Združenih držav, Rusije in Brazilije.

Sodišče v brazilski prestolnici Brasília je odločilo, da mora predsednik Jair Bolsonaro v zaprtih prostorih in javnem prometu od danes naprej nositi zaščitno masko, sicer mu grozi kazen v višini 342 evrov dnevno. V Brasílii že od konca aprila velja uredba guvernerja Ibaneisa Roche, ki pa jo Bolsonaro vztrajno bojkotira in trdi, da novi koronavirus ni nevaren. Bolsonaro se še vedno rad udeležuje različnih shodov in zborovanj ter objema svoje podpornike.

Severna Koreja je naznanila, da bo opustila besedno vojno proti Južni Koreji, ki jo je začela sama brez odziva, oziroma, po njihovih besedah, opustila bo načrt vojaških ukrepov proti Južni Koreji. Po več tednih naraščanja napetosti med Korejama je severnokorejska tiskovna agencija poročala, da se je Centralna vojaška komisija odločila, da opusti načrte vojaškega odziva na dejanja svoje južne sosede. Napetosti na polotoku se zaostrujejo, odkar je Severna Koreja razstrelila zgradbo urada za zveze med Korejama na svoji strani meje, kot razlog pa navedla, da je Južna Koreja prek njene meje vnašala južnjaško propagando.

Z jedrskim orožjem oborožene sosede pa medsebojno obračunavajo tudi na indijski podcelini. Indijska vlada je več kot pol zaposlenim na pakistanskem veleposlaništvu v New Delhiju ukazala, da morajo zapustiti državo, saj naj bi veleposlaniki sodelovali pri vohunjenju in podpirali teroristične organizacije. Na potezo se je vlada v Islamabadu odzvala tako, da je tudi sama napovedala izgon več kot polovice zaposlenih na indijskem veleposlaništvu. Sveži diplomatski spor med državama je izbruhnil konec maja, ko je Indija zaradi domnevnega vohunjenja že izgnala dva pakistanska diplomata. Skratka, nič novega.

Napetosti med sosedama so tradicionalno zaostrene, še dodatno pa, odkar je Indija ukinila status Kašmirja kot delno avtonomne regije, nato pa pakistansko vlado obtožila, da na ozemlje pošilja oborožene enote. Obtožbe o vohunstvu so letele tudi na ptice. Maja letos so indijske oblasti ulovile goloba pakistanskega ribiča, ki je priletel na indijsko ozemlje. Golob je ostal v pridržanju, dokler indijske oblasti niso potrdile, da ne gre za vohunskega goloba, ter ga vrnile pakistanskemu ribiču.

Golobi vnašajo razdore tudi v sindikalno gibanje pri nas. Odvetnik Klemen Golob je po pooblastilu predsednika Sindikata državnih organov Slovenije sindikalistko Ano Jakopič povabil na zagovor pred redno oziroma izredno odpovedjo. Več v OFFsajdu ob 17-ih.

O trenutnih razmerah v sindikatih pa smo spregovorili tudi s predsednico in ustanoviteljico Sindikata Lidl, Tjašo Kozole, ki je bila iz podjetja uradno odpuščena letos, navaja pa, da je bila že leto pred uradno odpovedjo, vse od ustanovitve sindikata, izpostavljena pritiskom Lidlove uprave. Ta od marca letos s sindikatom komunicira zgolj prek odvetniške družbe. Kozole izpostavi, da so se direktni pritiski uprave na delavke, ki so včlanjene v sindikat, v zadnjem času umirili, da pa nikakor ni edina, ki je bila deležna takih pritiskov:

Izjava

O pritiskih na člane sindikatov poročajo tudi v Mjanmaru. Več sto delavcev v tovarni Huabo Times tekstilne korporacije Inditex v Mjanmaru trdi, da so bili odpuščeni nekaj dni za tem, ko so ustanovili sindikat. Uprava Inditexa, ki združuje osem večjih trgovskih znamk, med njimi modno znamko Zara, trdi, da je bil razlog za odpuščanje finančni upad zaradi koronavirusa. Temu nasprotuje podatek, da je bilo iz ene od tovarn odpuščenih več kot sto delavcev, med katerimi so bili večinoma člani sindikata, nekaj dni zatem pa so v tovarno pripeljali dvesto nesindikaliziranih delavcev. Maja je bilo iz tovarne Ruj-Ning že odpuščenih dvesto članov sindikata, ki so ga ustanovili februarja letos. Ustanovitelj modne znamke Zara, Don Amancio Ortega, je po lestvici Forbes sicer šesti najbogatejši človek na svetu. 

NUJNO OBVESTILO!

Vladni govorec Jelko Kacin sporoča, da je spet čas, da začnemo nositi maske. Z drugimi besedami, vlada je ponovno sprejela ukrep obveznega nošenja mask v zaprtih prostorih in javnem prometu.