Županske rošade v turškem Kurdistanu

Zadnja dva dni se v kurdskih metropolah Diyarbakir, Mardin in Van v Turčiji odvijajo protesti, na katere se je policija odzvala z nasiljem. Več sto protestnikov se je posledično znašlo v zaporih, nekaj deset pa jih je bilo hospitaliziranih. Protestniki nasprotujejo odstavitvi izvoljenih županov in županj. Oblasti so namreč le-te na podlagi obtožb terorizma odstavili avgusta letos, sledili pa so jim številni drugi kurdski župani in županje v manjših mestih. Odstavljanje županov pri oblasteh nezaželene prokurdske Ljudske demokratične stranke HDP sicer ni nič novega in se je odvijalo tudi v prejšnjem mandatu. Prav tako pa se s tovrstno prakso ne soočajo zgolj župani, temveč tudi poslanci stranke in njena prejšnja vodja, Selahattin Demirtaş in Figen Juksedag. V zadnjih mesecih je bilo poleg tega aretiranih več kot 500 članov stranke HDP. Dogajanje v zadnjih mesecih predstavi Devriş Çimen, predstavnik HDP za Evropo. 

"Od 19. avgusta tega leta je bilo odstavljenih 24 županov HDP-ja, zamenjalo pa jih je prisilno upravljanje. To se je zgodilo v treh metropolah, Diyarbakirju, Mardinu in Vanu, dalje na ravni ene province ter na ravni okrožij. Bili so odstavljeni, nasledili pa so jih guvernerji iz Ankare. Od teh 24-ih jih je bilo 14 aretiranih. Razlog je vselej isti: obtožbe terorizma članov HDP-ja in njihovo sodelovanje s teroristično organizacijo - mišljena je Delavska stranka Kurdistana PKK. Ampak tem ljudem je bilo dovoljeno, da kandidirajo za župane, veliko so se ukvarjali s turškimi zakoni. Ti očitki in obtožbe so absurdne, na stotine dokaznega materiala je bilo predloženega, ki obtožbe zanika, a turško notranje ministrstvo vztraja pri laži, ki je daleč od realnosti." 

Obtožbe terorizma temeljijo zgolj na domnevnih povezavah HDP z organizacijo Delavska stranka Kurdistana oziroma PKK, prepovedane kurdske organizacije, ki jo turške oblasti štejejo za teroristično. V resnici se obe stranki zavzemata za podobne politike in obe tvorijo predvsem Kurdi na jugu Turčije. PKK je je organizirana in oborožena, a predvsem kot odgovor na državno represijo Kurdov. Definitivno pa zgolj programska bližina obeh strank ne more biti pravna podlaga, da se člane HDP-ja obtožuje terorizma. Obtožbe so tako pogosto izredno ohlapne. Septembra leta 2016, torej nedolgo po neuspelem poskusu državnega udara, je bil sprejet vladni ukrep številka 674, ki je omogočil zamenjavo terorizma obtoženih županov in županj s centralno imenovanimi upravniki. Občinsko pravo sicer predvideva, da v primeru odstavitve župana mestni svet izmed svojih članov izvoli njegovega naslednika. A leta 2016 je bil v zakonodajo vključen amandma, ki v primeru odstavitve župana zaradi obtožbe terorizma predvideva, da njegovega naslednika imenuje ministrstvo za notranje zadeve. Čeprav se je uradno izredno stanje končalo julija 2018, je mnogo v tem času sprejetih odredb, vključno z ravnokar omenjeno, ostalo v veljavi. Več o pregonih članov HDP v zadnjih treh letih pove Çimen.

"V Turčiji vlada faktor izrednega stanja, ki je bilo vzpostavljeno leta 2016. Po tem je bil javni politični prostor zamejen, ni bilo več prostora za politično udejstvovanje. 4. novembra 2016 sta bila aretirana dva naša voditelja stranke, Selahattin Demirtaş in  Figen Juksedag, in dalje 11 parlamentarnih poslancev naše stranke je bilo v tem času aretiranih. Še pred letošnjimi lokalnimi volitvami 31. marca so bili takratni župani HDP-ja, bilo jih je 102, a 94 od teh jih je bilo odstavljenih. Prisilna uprava, ki jih je nadomestila, je bila lojalna državi."

Centralne oblasti kot razlog razrešitve županov navajajo tudi sistem dvojnega županovanja, ki ga neuradno izvaja HDP. Po mnenju oblasti je takšna praksa dokaz, da so povezani s teroristično organizacijo. Sistem sožupanovanja predstavi Çimen.

"Uradno je na funkciji samo en župan, a HDP neuradno izvaja dvojno županovanje, obudili so sistem sožupanovanja, tako da je vselej na oblast en župan in ena županja, ki sprejemata odločitve o skupnosti skupaj. To je demokratičen proces, ki je pospešil demokratizacijo nekaterih drugih skupnosti. Tega pa vlada  AKP ne želi in zato poskuša zaustaviti ta proces s prisilnimi zamenjavami. V ustavi česa takega ni, a HDP de facto izvaja sistem deljenja oblasti med županjo in županom. Tako kandidira zgolj eden izmed njiju, a po volitvah oblast izvajata oba."

Çimen še pove, da je potem, ko je HDP začel izvajati dvojno vodstvo, vlada spremenila zakonodajo, ki tovrstno dvojno vodstvo eksplicitno prepoveduje. 

Javnega nasprotovanja praksam zamenjave izvoljenih županov s strani vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj oziroma AKP praktično ni, razen seveda v stranki HDP. 

"Ker živimo v Turčiji, ki je v izrednem stanju, se lahko odločajo kot želijo. Nihče ne reče, da tega ne morejo storiti, vsi kar privzamejo dogajanje kot dejstvo. In ker se ne bodo izvedle nove volitve, vlada imenuje guvernerja, ki je obenem župan in o vsem odloča." 

Kurdi dogajanju sicer nasprotujejo. To nenazadnje dokazujejo lokalne volitve iz marca letos, na katerih so v večini pretežno kurdskih predelov države slavili prav kandidati HDP. A tudi tokratni protesti so bili relativno majhni. Kljub temu pa jih je pričakala policijska represija. Več Çimen.

"Protesti so majhni, saj protestiranje v zadnjih letih praktično ni mogoče. Nekateri HDP-jevi poslanci s sodelavci se poskušajo premikati po cesti, a če jih ustavijo policisti, jim povejo, da po zakonu ne smejo protestirati, saj veljajo zakoni izrednega stanja. Tako tudi tokratni protesti niso veliki. Prebivalstvo na kurdskih področjih je zastraševano, tako da si mnogi ne upajo na ulice. Torej so protesti dokaj majhni." 

Çimen današnji Offsajd zaključi z opozorilom, da je nedavno dogajanje treba razumeti v kontekstu turške invazije v severno Sirijo. Glavna tarča invazije so namreč prav tamkaj živeči Kurdi, ki uresničujejo politični program avtonomije in participativne demokracije, za katerega se manj uspešno potegujejo tudi turški Kurdi. Tako ne čudi, da želijo turške oblasti utišati edino stranko, ki invaziji odprto nasprotuje. 

"Vse to, kar se v Turčiji v kurdski regiji dogaja v zadnjem času, ima opraviti z okupacijsko vojno na severu Sirije. HDP je edina stranka, ki vojni javno nasprotuje. Oblast želi ta glas, ki se zoperstavlja vojni, utišati. Za konec naj še rečem, da se Turčija tako v zunanjih odnosih kot v notranjosti nahaja v vojnem stanju."