Adijo, Arcah!
Kdo potemtakem nadzira beg Armencev skozi Lačinski koridor?
Po podatkih armenske vlade je točno število beguncev iz Gorskega Karabaha 100.417. Na zadnjem popisu prebivalstva v separatistični republiki Arcah je v Gorskem Karabahu prebivalo okoli 120 tisoč Armencev. Atabaki ocenjuje, da je Armenija zmožna sprejeti tolikšno število beguncev, saj jih večina nadaljuje pot v Rusijo.
Večina mest in naselij v Gorskem Karabahu je zdaj praznih, po ulicah pa leži razmetana lastnina njihovih nekdanjih prebivalcev. Stanje v glavnem mestu Arcaha, Kharkendiju, je za katarsko Al Džaziro opisal njihov poročevalec Osama bin Džavaid.
Ali bodo zapuščena bivališča zdaj naselili Azerbajdžanci?
Okrog 20 tisoč Armencev, ostalih v Gorskem Karabahu, je po trditvah Atabakija v glavnem starejših, invalidnih ali etnično mešanih prebivalcev, ki zaupajo obljubam azerbajdžanske vlade o mirni reintegraciji.
Vlada v Erevanu je na Meddržavno sodišče Združenih narodov vložila prošnjo za zaščito preostalih armenskih prebivalcev v Gorskem Karabahu pred morebitno diskriminacijo. Armenski premier Nikol Pašinjan je eksodus armenskega prebivalstva iz Gorskega Karabaha tudi že označil za etnično čiščenje. Azerbajdžanska vlada obtožbo zanika ter preostale Armence v Gorskem Karabahu poziva k reintegraciji v azerbajdžansko družbo. Atabaki ocenjuje, da je reintegracija Gorskega Karabaha za Azerbajdžance priložnost za dober piar in da se bodo svojih obljub zaradi tega tudi držali.
Azerbajdžanski generalni državni tožilec Kamran Alijev je dejal, da državno tožilstvo uvaja kazensko preiskavo domnevnih vojnih zločinov, ki jih je po njegovih navedbah zagrešilo okoli 300 separatističnih uradnikov.
Z zaprtjem vprašanja Gorskega Karabaha ostaja za azerbajdžansko vlado odprto še vprašanje azerbajdžanske eksklave Nahičevan, ki leži na jugu Armenije. Azerbajdžanci lahko trenutno v Nahičevan ali iz njega potujejo le skozi Iran, saj Gorski Karabah in Nahičevan loči pas ozemlja Armenije. Azerbajdžanska vlada se zavzema za vzpostavitev prehoda iz Azerbajdžana do eksklave Nahičevan skozi armensko regijo Zangezur, ki meji na Iran. To naj bi jim po njihovi interpretaciji omogočala določila devetega člena mirovne pogodbe z Armenijo, sklenjene po azerbajdžanski zmagi v šesttedenski vojni. Azerbajdžanci so kot kompromis za vzpostavitev koridorja skozi Zangezur ponujali prost prehod Armencev skozi Lačinski koridor, kar pa zdaj po razpustitvi separatistične republike Arcah ni več mogoče. Prejšnji teden sta se v Nahičevanu sestala azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Oba predsednika sta podprla nadaljnja pogajanja za vzpostavitev zangezurskega koridorja. Kot pove Atabaki, je trenutno za koridor zainteresiran predvsem Erdoğan.
Azerbajdžan v primeru neuspešne diplomatske rešitve v Zangezurju ne bi odlašal s še eno vojaško konfrontacijo, OFFsajd zaključuje Atabaki.
Vir fotografij: Marcin Konsek - Wikipedia commons, Mapeh - Wikipedia commons
Prikaži Komentarje
Komentiraj